Lektorji, iskren odgovor…
Status je pomemben podatek, pomembno je pa tudi, kdo je naročnik.
Če delaš prek agencije, je od 1-2 evra na stran običajen znesek že dolgo let. Ampak ni se ti pa treba ubadati z dotokom dela, strankami, če imaš majhne otroke in veliko bolnišk, lahko zavrneš delo ipd.
Drugo so neposredni naročniki, tam je cena še vedno višja.
Tretje so prevajalci, s katerimi delaš. Če imaš “stalne” in dobre, nimaš skoraj nič dela.
Pa še kak faktor pride prav pri oceni tega zneska. Toliko je faktorjev, da sam ta znesek ne pove veliko. V končni fazi je pa itak važno, koliko zaslužiš na uro, ne na stran. Ta postavka, na uro, je pa odvisna od marsičesa. Med drugim tudi od sposobnosti, ki niso toliko povezane z lektoriranjem.
No ja, no. Preden jamraš, še povej, ali je to delo za agencijo ali za neposrednega naročnika, morda za založbo. Pomembno je tudi, za kakšno vrsto besedila gre. Ker določenih stvari pač ne moreš primerjati.
Dolga leta sem delala v prevajalski agenciji, kjer so lektorji delali za nominalno še nižji znesek (1 evro na stran), pa so na koncu meseca vseeno zaslužili lep znesek. Ker je bila narava dela takšna, ker je bil dotok dela stalen (s tem smo se ubadali drugi), ker so bili prevajalci zverzirani, ker so bile stranke stalne in besedila predvidljiva ipd.
No ja, no. Preden jamraš, še povej, ali je to delo za agencijo ali za neposrednega naročnika, morda za založbo. Pomembno je tudi, za kakšno vrsto besedila gre. Ker določenih stvari pač ne moreš primerjati.
Dolga leta sem delala v prevajalski agenciji, kjer so lektorji delali za nominalno še nižji znesek (1 evro na stran), pa so na koncu meseca vseeno zaslužili lep znesek. Ker je bila narava dela takšna, ker je bil dotok dela stalen (s tem smo se ubadali drugi), ker so bili prevajalci zverzirani, ker so bile stranke stalne in besedila predvidljiva ipd.[/quote]
Hočem povedati, da majhen znesek na stran nikakor ne pomeni apriori majhnega zaslužka na mesec. Je zelo odvisno.
Gre za zahtevno strokovno besedilo, ki ga brez predhodnega znanja ne moreš vzeti v roke; naročnik je agencija. Na vpogled so mi poslali del besedila in ga je treba skoraj v celoti predelati, pri čemer se moram seveda opirati na originalni tekst. Tako na grobo ocenjujem, da lahko uredim največ tri-štiri strani na uro, pa še to je vprašljivo, saj se prevajalec ni pretegnil pri iskanju ustreznih strokovnih izrazov 
Prevajalka, verjemi, tudi ti bi jamrala….pred par leti bi odklonila, zdaj pa resno razmišljam, 2 evra sta le več kot 0 evrov.
Če je tega veliko, bo vseeno en kos denarja, ki ti bo prišel prav. Če se pa nadejaš še kakšnega dela iz te agencije, pa le vzemi. Jaz sem sicer iz drugega področja, ampak podobno sem recimo za istega naročnika dobila kak projekt plačan precej slabo (ampak je bilo zanimivo delo), pa se je naslednjič, ko je bilo na voljo več denarja, toliko bolj izkazal. Neki drugi mi je sam dvignil tarifo, ko je izvedel, da bo na voljo več denarja, kot je mislil … Včasih imam res srečo, da delam s poštenimi ljudmi.
Pri teh poslih je tako, včasih dobiš hudo besedilo, naslednjič pa mogoče kaj lažjega in se vseeno izravna. Za mezdo pa tolčemo več ali manj vsi, ki smo espeji.
Oh, luba duša. Potem pa tako povej. Če je, kot si napisala, imaš še tretjo možnost, ne samo “vzemi/pusti” in to so POGAJANJA. To je običajna praksa v svetu, ki se mu reče poslovni in katerega del si postala, ko si odprla s.p. 
Opažam pa, da je mnogim prevajalcem in lektorjem to precejšnja neznanka.
V tvojem konkretnem primeru to ni lektura, ampak t.i. “proofreading” – preverjanje/pregled besedila v kompletu. Pri lekturi gre samo za slovnične popravke, pri takšni predelavi pa tudi za izrazoslovje. In takšno delo je po “hitrostni” normi ponavadi “na sredi” med hitrostjo prevajanja in lekture – če je prva 2000, druga 8000 besed na dan, je ta cirka 4000-6000 na dan – torej pol manj kot običajna lektura. To seveda poveš in poveš tudi, da je cena za to vsaj dvakratnik cene običajne lekture. Torej 4 evre na stran. Potem pa je na njih, ali vzamejo ali pustijo. Razen seveda, če stradaš in si pripravljena delat za ta dva evra. Če nisi tako daleč, priporočam pogajanja. Tudi če potem oni najdejo drugega mandelca, ki bo to naredil za bagatelo. Tako si pridobiš spoštovanje pri naročnikih. Če bo mandelc slabo naredil, kar je zelo verjetno, se bodo hitro spomnili, kaj si že ti rekla o količini dela in plačilu zanjo.
Dobronameren nasvet, lahko upoštevaš ali ne. Lahko se tudi ne strinjaš. Take so samo moje izkušnje.
Seveda pa je še četrta možnost: kot omenja ena zgoraj pred mano, če s to agencijo že dlje časa delaš, če imate sicer dobre odnose in pri njih zaslužiš spodobno, potem ja, pač sprejmeš – ampak nikoli sklonjene glave in brez komentarja, češ ja no ok. Vedno povej, da je to vredno več, in utemelji, zakaj, naredila boš pa kot uslugo njim za dobre odnose – s tem posredno poveš, da pričakuješ kakšno podobno uslugo nazaj. Kaj vem, recimo predčasno plačilo, če se ti mudi z denarjem, več dela ali kaj podobnega.
Ni za kaj
Ti se le pogajaj – pri vsem. S tem boš dosegla spoštovanje. Z jamr jamr odnosom, kako je vse v malori, kako znanje ni nič cenjeno, pa, verjemi, da ne. Še pomilovanja ne boš deležna. S takimi, ki se sami sebi smilijo, kako njihovo delo ni nič vredno, malokdo hoče delat. Smiljenje samemu sebi ni apetitlih, še najmanj v poslovnih vodah.
Sem vesela, da si razumela, kaj hočem povedat, in nisi jamrala dalje
No, tudi jaz sem v prevajalskih vodah, pa pri nas pogajanj ni. Tarife so, kakršne so. Tako da to ni zmeraj dober pristop. Pri nas bi začetnika, ki bi prišel z idejo, da bi zaslužil več, malo hecno pogledali, potem pa mu pokazali vrata.
Pa ne govorim za tale konkreten primer, se pa bojim, da bodo pač dali posel naslednjemu, ki stoji v vrsti za tabo. Spoštovanje si boš mogoče pridobila, mogoče ne, lahko pa ostaneš brez posla. No, saj ko boš načela zahtevnost, boš videla, kam pes taco moli.
Poznam naročnika, ki je poslal opis naročila parim prevajalcem, naj pošljejo predračune in enostavno izbral najcenejšega. Danes se vse borijo za posel in znižujejo cene.
