Lepa misel ….
Dobro jutro, moj znani neznanec !!!
Tudi nemogoče postane kdaj pa kdaj
mogoče, kajne? Nekdo nekje izbere
nekaj ljudi in jim to “nemogoče” nakloni!
Ahhh !
Lepo ime, povezano še z nečim, o čemer
pa ne morem zdaj!
Cmočka – cmočka – cmočka ! Prijatelj dragi !
Želela bi biti …… ne boginja, ne, to ne morem,
želela bi imeti le venček marjetic okrog vratu ….
Nikar tako, Nikita, ne testiraj tistega, česar ti
ni potrebno testirati. Imaš vse, kar želiš imeti,
le kdaj pa kdaj se kam “založi”. Ljubezni – ne
take ne drugačne tebi ni treba iskati, ta vedno
in povsod poišče tebe ….
Nikita, lep in čudovit dan ti želim, želim ti tudi,
da spet ljubiš in da si spet ljubljena. Ta občutek
je nenadomestljiv ……
Tebi je treba iskati pravih prijateljev?
Ne, ne, to pa ne. Najbrž jih imaš še celo
preveč, ni ti jih treba iskati, tega kar ne
morem verjeti! Poznam te, vem, da si
zelo komunikativna in da ti prijateljev ne
manjka….
Me je pa tole spomnilo zdajle na tisto lepo
in čudovito Šifrerjevo pesem, tisto, ki mi še
vedno močno odzvanja v ušesih ……… in ki
jo imam zelo rada. Sem jo videla zadnjič vgrairano
v glino in si jo nameravam kupiti.
Nikita, dozdeva se mi, da ponavadi iščemo tisto,
kar imamo! Podobno, kot očala. Iščemo in iščemo
jih, pa slednjič ugotovimo, da jih imamo na glavi!
Smešno, kajne? Vedno iščemo tisto, kar imam v
resnici na dohvatu ruke !
Veš, kaj iščem jaz? Globino oči, ki jih imam rada,
toplino srca, ki mi je namenilo nekaj sebe, modrino
uma, ki me bogati, vročično veselje, ki mi ga z vsem
tem skupaj podari podari, toplino zaupanja, ki ga ima
vame ………. da, jaz pa iščem vse to, za kar vem, da mi
je dano, le užiti ne morem tako zelo pogosto, ko si to
želim !!!