Leta 1840 je francoski filozof Alexis de Tocqueville
natančno napovedal, s kakšno tiranijo se bodo soočili moderni demokratični narodi: z dehumanizirajočo birokracijo, ki bo ljudi spremenila v ovce.
–
–
Tocquevillove napovedi o birokraciji
V svoji analizi je Tocqueville opozoril, da se demokracije, ko se širijo in postajajo bolj kompleksne, nagibajo k razvoju obsežnih birokratskih sistemov. Trdil je, da bi ta birokracija lahko vodila v obliko tiranije, ki se razlikuje od tradicionalne avtokratske vladavine. Namesto zatiranja s silo bi se sodobne demokracije lahko soočile s subtilnejšo obliko despotizma, za katero je značilno:
Editiran KOMENTAR:
Dehumanizacija : Birokratski sistemi lahko posameznike zmanjšajo na zgolj številke (PRAVNA FIKCIJA OSEBE) ali podatkovne točke znotraj ogromnega administrativnega stroja. Ta depersonalizacija lahko odvzame osebno agencijo in individualnost, zaradi česar se državljani počutijo kot pasivni subjekti in ne kot aktivni udeleženci v svojem upravljanju.
Centralizacija oblasti : Tocqueville je opozoril, da z rastjo birokracije moč postane centralizirana. Ta centralizacija lahko povzroči prekinitev povezave med vladnimi uradniki in prebivalstvom, ki mu služijo, kar povzroči politike, ki morda ne odražajo potreb ali želja navadnih državljanov (PRAVNA FIKCIJA OSEBE, FIZIČNA OSEBA.
Sodobne implikacije. Tocquevillovi vpogledi odmevajo s sodobnimi skrbmi glede upravljanja v demokratičnih družbah po vsem svetu. V mnogih državah danes državljani izražajo razočaranje nad birokratsko neučinkovitostjo in zaznanim pomanjkanjem odzivnosti svojih vlad. Težave, kot so pretirana zakonodaja, birokracija in neosebno zagotavljanje storitev, se pogosto navajajo kot ovire za učinkovito upravljanje. Poleg tega je vzpon tehnologije v to razpravo vnesel nove razsežnosti.
Digitalna birokracija – za katero so značilni algoritmi in avtomatizirano odločanje – lahko še dodatno odtuji posameznike od političnega procesa in poslabša občutke nemoči med državljani. Če povzamemo, napovedi Alexisa de Tocquevilla v zvezi s sodobnimi demokratičnimi narodi poudarjajo pomembne izzive, ki jih predstavljajo birokratski sistemi, ki lahko vodijo v dehumanizacijo in tiranijo z administrativnimi sredstvi in ne z odkritim zatiranjem. Njegovo delo služi kot svarilo o ohranjanju individualne agencijske in državljanske angažiranosti v vedno bolj zapletenih vladnih strukturah.
Tudi jaz tako ze dolgo razmisljam, ceprav nisem filozof, se manj znan. Vendar tudi mislim, da bo ta vseobsezna birokracija en dan postala tako skodljiva, da bo ogrozila obstoj civilizacije, kot jo poznamo danes. Ali bo popolnoma ohromila ekonomije in jih tako oslabila drzave, nakar bo sledil propad in nato razpad, kar se ponekod nakazuje ze danes, ali pa se bodo ljudje zaceli upirati ali izstopati iz sistema. Ta drugi proces bo nekaj podobnega kot so bili kmecki upori v 16. stoletju, ker se bo birokratska elita borila, da obdrzi svojo absolutno kontrolo nad ljudmi. Po mnogih nepotrebnih zrtvah se bo ekonomski sistem povsem spremenil.