ležalnik za dojenčka
Odvisno, ce mu bo odgovarjalo. Nas ta prvi je na zacetku dostikrat zadremal kar v lupinici, ta drugi pa ne. Je pa lezalnik pri 9. mesecih se vedno aktualen!! Se ga samo malo zaziba, poslusa malo glasbe in se takoj umiri in zaspi. Ni ga za pustit dolgo casa notri, ampak za kratek dremez je pa fenomenalno. Pri nas se je obrestoval se pa se.
Pri naši prvi ni prišel sploh v poštev, ker ni marala biti v njem (je pa uživala v lupinici, ko je bila malo večja in se je lahko gugala), drugi otrok pa je prve mesece rad bil v njem, se zibal in igral. Zdaj (6 mesecev) pa se že ven skotali, tako, da ga ne moremo več uporabljat (ima sicer varnostne pasove, vendar, ker se hoče za vsako ceno prekotalit na trebuh, je ves paničen,če je pripasan in ne gre
Odvisno od otroka.
Ležalniki se razlikujejo. CHICCO ima zelo dobre, lepo obložene in velike. V tem je moj sine užival. To je bilo tudi prostor, kamor sem ga odlagala čez dan. Posteljica je bila samo za spanje, lupinica striktno za prevoz. V njej mi sama lega dojenčka ni bila všeč.
Z ležalnikom vred sem ga nesla v kopalnico, da sem se lahko stuširala, pa zobe umila. Pa kadar sem kuhala je bil na tleh v kuhinji in me je gledal. Nam je prišel zelo prav. Tudi zadremal je noter, pa hranila sem ga tudi. Cel se je dal sleči in sem ga lahko oprala.
Imela pa sem ležalnik še pri svojih starših, ki je bil manjši, manj stabilen. Slab.
Tudi mi smo kupili CHICCO-tovega. In to je bil eden najboljših nakupov. Mala je bila v njem že od rojstva – se da naštimat v čisto ležeč položaj, saj ni želela spati v posteljici. Še zdaj, pri skoraj sedmih mesecih je pol dneva v njem, saj ima tudi varnostni trakec. V njem je, spi, se igra in povsod jo lahko nesem s sabo, poleti sem jo nesla tudi ven, na mizo, tako da nas je videla in bila vedno z nami. Zdaj najbolj uživa v stolčku, ko kuham – pazljivo me spremlja in se ves čas smehlja. Zabavno. Priporočam.