Sprašujem tiste, ki obe trgovini poznate iz tujine – kakšna se vam zdi primerjava? Bi lahko postavili eno pred drugo? Zakaj? Ali se vam zdi ena trgovina boljša od druge (zakaj) ali so vam samo prostori/izdelki/ponudba bolj pri srcu (kaj pa vem, imajo boljše piškote recimo)? Ali ste hodili v Hofer po ene reči, v Lidl pa po druge ali ste “zvesti” enemu od njiju?

Zvesta Hoferju. Razlog – po izkušnjah bolj kakovostni izdelki.

Kakšna kakovost neki. Jogurti so iz Hoferja praktično neužitni. Not sama neka želatina in neki sadni pripravki. Bljak. Jih sploh nismo mogli jesti in so romali v koš.

ne vem, kakšne jogurte si tam kupovala, da so ti bili zanič!! nam so vsi zelo dobri!!

V teh dneh, ko prihaja LIDL, mi je pod roko prisla tale eposta. Se splaca prebrati in razmisliti.

Poznate pregovor ‘krvav denar’? Vedno so bili in bodo ljudje, ki ga
ustvarjajo, kot tudi tisti, ki se mirne duŠe z njim okoristijo. Žalostno pa
je, da to niso posamezniki ali kakŠen manjŠi odstotek, temveČ se z njimi
vsakodnevno sreČujemo – že na ta naČin, ko stopimo v kakŠno od teh imenitnih
poceni trgovin, ki v Sloveniji rasejo kot gobe po dežju, in kamor vsi tako
vneto zahajamo – saj smo se vendar modernizirali in je shopping, pravzaprav
Šoping, postal tudi naŠa ‘kultura.’

Na raČun koga ali Česa so izdelki v teh gigantskih marketih tako poceni?
Lahko smo prepriČani, da ne na raČun manjŠega dobiČka lastnikov.

No, in tu je zdaj primer Lidla, povzet iz Delavske enotnosti (napisala Mojca
Matoz):

V NemČiji so priČevanja zaposlenih v Lidlu že leta 2004 zbrali v Črno knjigo
in jo prevedli v veČ jezikov. Knjiga se bere kot roman Charlesa Dickensa iz
zaČetkov kapitalizma, ko je bilo dovoljeno marsikaj. Da so Lidlovi diskonti
poceni prav na raČun zaposlenih, postane bralcu jasno že po prvih straneh.

NaČini poslovanja in odnos do delavcev:

– vsaka blagajniČarka mora preko optiČnega Čitalca povleČi 40 proizvodov na
minuto; kdor v doloČenem Času (ponekod 3 tedne in to brez uvajanja, drugod
do 4 mesecev) te norme ne doseže, leti;

– odpuŠČanje na osnovi ‘tatvin’ zaposlenih: odpuŠČena delavka, ki je
‘ukradla’ 12,5 EUR in se zavzemala za plaČilo nadur svojim podrejenim
sodelavkam (kakŠno nakljuČje); v blagajnah obiČajno manjkajo okrogle vsote,
npr. 50 EUR

– delavke morajo delati pred delovnim Časom in po njem, in sicer veČinoma
brez plaČila, zastonj, z utemeljitvijo, da so paČ prepoČasne, delo pa mora
biti opravljeno

– ne vem, ali v Lidlu nimajo varnostnikov in morajo tudi to službo
opravljati trgovke, saj Članek navaja, da blagajniČarke preverjajo tako, da
simulirajo tatvino z raznimi triki (skrivanje dražjih izdelkov v embalažo
cenejŠih, skrivanje izdelkov pod roke svojih otrok ipd.), in tista, ki
trikrat ne prestane testa (torej odkrije prevaro), izgubi službo – ko je
delavka zbolela, so jo neprestano preverjali na domu in jo prestavljali na
vse manj ugodni delovni Čas (nedelje); druga je delala s 40°C vroČine, ker
so ji zagrozili, da se ji ‘slabo piŠe’, Če prinese potrdilo o bolezni

– razpored delovnega Časa za naslednji teden se ponavadi izve Šele v soboto,
tudi ne vedo vnaprej, kje bodo delale (v kateri

poslovalnici) – žal to postaja ustaljena praksa pri mnogih podjetjih;
izgovori vodstva so bolj ali manj duhoviti, v resnici pa gre samo za
manipulacijo delavca – ustanovitev sindikata je v Lidlu skoraj ‘mission
imposible’; potrebno je bilo že posredovanje sodiŠČa, ker podjetje npr.
ni hotelo izdati seznama vseh volilnih upraviČencev; prepreČevali so volitve
tako, da so povabljene ravno tisti dan poslali na Šolanje; boljŠa situacija
je v severnoevropskih državah

– zaposlijo veČ kadra, kot je potrebno (po priČevanju zaposlenih), in se
kasneje znebijo tistih, ki ne razmiŠljajo ‘ustrezno’:

poslovodje morajo npr. ustvarjati negotovo ozraČje, pritiskati na svoje
zaposlene in nanje gledati kot na potencionalne lopove – si predstavljate,
kako ‘stimulativno’ je takŠno delovno ozraČje???

– najbolj negativno propagando je Lidl doživel na ČeŠkem, kjer MORAJO
DELAVKE OB ČASU MENSTRUACIJE NOSITI NA GLAVI TRAKOVE, DA NADREJENI VEDO,
KATERIM LAHKO DOVOLIJO VEČKRAT NA STRANIŠČE (ostale smejo le
enkrat)!!!!!!!!!!!!!! , s tem, da morajo za dovoljenje DVIGNITI ROKO –
(trgovina ali zapor???), enako na Poljskem, na HrvaŠkem so morale trgovke ob
tem Času nositi priponke

– razne analize proizvodov, ki jih ponuja ta trgovska veriga, pa vedno znova
dokazujejo slabo kvaliteto – na Švedskem so leta 2005 odkrili v Lidlovih
trgovinah oporeČno meso

– da se zgodbe ne bi ponavljale tudi v Sloveniji, bo poskrbel Sindikat
delavcev trgovine Slovenije, ki že zbira podatke in naČrtuje aktivnosti

MogoČe bomo naslednjiČ, ko bomo z veČjim ali manjŠim navduŠenjem
prelistavali kataloge in reklame, ki se vsakodnevno kopiČijo v naŠih potšnih
nabiralnikah, vsaj za trenutek zastali in pomislili: kdo je zaradi tako
nizke cene nekega artikla oškodovan?

V Sloveniji se gradijo novi in novi nakupovalni centri in supermarketi.

Zaposleni, osnova vsakega podjetja, pa se še in še degradirajo. Doklej in do
kod? Vse več podjetjij ravna mimo načel (ali celo ravno nasprotno) sodobne
ekonomije, da o socialnem sistemu sploh ne govorimo. Nekoč smo se učili o
fevdalizmu…

raglja

Taki in podobni mejli krožijo ob vsakem odprtju, ki vsaj malo diši po konkurenci. Samo ime se menja. Jaz jih jemljem z rezervo. Tako kot ni vse tako lepo, kot predstavljajo delodajalci tdi ni tako hudo, kot predstavljajo delojemalci. Sploh pa: če ne bi nikdar prihajalo do pretiranega izkoriščanja npr. pavz za WC najbrž nikjer ne bi predpisovali takih režimov, če jih res kje imajo. :))

Defonotivno Hofer, imajo veliko kvalitetnejše izdelke.

raglja, zarad enga takega posta je bila tema o Lidlu že zbrisana.

Čakaj malo, ravno to je razlagala meni pa blagajničarka v Hoferju!! Sama osebno o teh 40 artiklih. To pa zato, ker sem ji zatežila, da ne morem tako hitro zlagat v voziček, kot ona kuca in če lahko malo počasneje…. kaj je zdaj to?

No, jaz sme bila neki dan prvič v tem opevanem Hoferju, pa čeprav živim čiso blizu. In me je po 2 minutah odneslo ven, ker mi je cela trgovina tako odbijajoča in se mi zdi kot eno skladišče. Tja ne grem več pa tudi, če bi imeli vse po polovični ceni.

V tega Lidla pa tudi ne mislim it, ker lahko vse, kar rabim kupim v merkatorju in šparu.

Ja, glede te norme 40 artiklov bi pa jaz kar verjela. Sem bila dvakrat v Hoferju v Slo in zadnjič v Aldiju v Nemčiji, pa so blagajničarke tako hitro čekirale proizvode (in s tako ihto), da sem kar gledala.

Da ne govorim o tem, da robe itak nima kam dati (odsotnost daljše površine) in jo moraš res rapidno zlagati v vrečke….

ja, jaz sem tud zadnjič doživela v H., mi je blagajničarka kar lepo vse stvari nametala, dobesedno nametala v voziček, mal sem jo čudno pogledala, si stvari lepo počasi, počasi zložila v vrečko in potem plačala; sem pa bila zadnja na blagajni.

Tako je tudi prav-jaz če vidim da šopa k pr norcih -tudi jaz najprej lepo počasi zložim v vrečke ,šele potem plačam.Pa tudi pop.sem že in sem jo nadrla in jih vedno naderem če mi hitro šopa,tako da ne dohajam.
kaj se to pravi jaz kupujem za svoj denar!!in nič ne dobim zastonj!!!Zato imam pravico v miru zložit v vrečko.

Pa kaj vam je, saj ni trgovka kriva, če mora hitro delat. Ve se pucate na trgovki, pojdite do poslovodje in se tam pucajte. Ej babe, babe.

Vsakodnevne potrebščine ponavadi kupujem v bližnjem manjšem Šparu, kjer delo pri blagajni poteka, kot bi bile blagajničarke pod narkozo. Vedno, ampak res vedno so vrste. Že nekaj let pa občasno nakupujem v Lidlu v Gorici, kjer pa so blagajničarke druga skrajnost – tako so hitre, da poln voziček robe obdelajo v nekaj minutkah in moraš res hitro zlagati nazaj v voziček. Po pravici povedano mi je to ljubše kot čakanje v vrsti, ki se pomika po polžje. Sicer sem z izdelki, ki jih kupujem v Lidlu, zelo zadovoljna, še bolj pa sem zadovoljna z res nizkimi cenami. Me prav zanima, ali so v ljubljanskem Lidlu enake. Bom šla preverit!

saj jaz sem tudi trgovka, pa mi nihče pravi, da moram delat kot robot. saj če je gužva, se že pohiti, če pa sta dva ali trije, ali pa samo en sam, kot sem jaz takrat bila, pa res ni treba noret;
ne vem, no, tako vsaj jaz mislim.

pri nas v hoferju delata zmeraj samo dve blagajni, pa ni nikoli gužve. čim prem v spar ali mercator, se vlece vrsta kot jara kaca. potem ne najdejo cene, ne dela terminal za kartice, trgovke klicejo po telefonu na dolocen oddelek, tam se jim nihce ne javi.. grozno! v hoferju nikoli ne porabim vec kot pol ure za ves nakup + blagajna.

zakaj pa ne das vse hitro v vozicek, potem pri kraju pa zlozis v miru v vrecke? je lepse podjeb.avati trgovke, ne?

Najboljši jogurti so Jogobella in ni šans da je Hoferjev jogurt boljši.
Morem pa res enkrat v Hoferja pogledati, kaj je tam tako dobrega.

Mene je tudi kar ven odneslo, vse po kartonih in “kr nekej”, eni izdelki, ki jih sploh ne poznam. Diskont – bog pomagaj.
Sem kar tekla ven, še mož ni mogel dojeti – to je bil moj najkrajše porabljen čas v kakšni trgovini.
In kakšne želje, da bi šla ponovno tja tudi nimam.

No, mene običajno zanima, kaj je V škatlah in ne toliko to, ali so škatle estetsko zložene na lepih policah ali ne. In dejansko pri Hoferju še nisem izbrala stvari, ki mi ne bi bila všeč. No, enkrat sem po pomoti kupila jogurt, ki mi ni bil všeč, ampak to, da ne maram višenj, nekako ni Hoferjev problem :)) :)) :))
Se niste nikdar vprašali, kdo vse tiste lepe poličke, pa praznično dekoracijo pa brezplačne vrečke PLAČA?? In koliko stane to, da nam Persile, Calgonite, Aquafreshe, Pamperske in Cillit Bange vbijajo v glavo med vsemi filmi in oddajami – samo z namenom, da se potem obrnemo v takih trgovinah, kjer nam, o groza, morda lahko ponudijo manj zveneče, pa vseeno dobre, če ne boljše izdelke za precej nižjo ceno? Spremljajte revije, namenjene potrošnikom pa manj oglasov, pa bo marsikaj jasno!

Saj to je problem, da ne vem kaj je v škatlah. Če ne poznam izdelka, oziroma, v kolikor ne vem kaj je v embalaži me ne prepriča da bi izdelek sploh poizkusila.
In ne misli da imam polno denarja, nasprotno. Kupujem pa le izdelke, ki so preizkušeni, ki jih poznam in jim zaupam.
Meni osebno nihče ne bo prodajal “mačka v žaklju”

Med drugim prihajam iz trgovske stroke in se na te stvari še kako spoznam..

Zato, da ne kupujem mačka v žaklju, jaz spremljam revije, namenjene potrošnikom. 🙂
To, da je pa tebe zaradi “robe v škatlah” in “kr nekej” odneslo ven pa s trgovsko stroko nima kaj dosti skupnega, s predsodki pa precej.

Lidl je v tujini trgovina za najnižje družbene sloje in neka varianta tega, kar so bili pri nas včasih diskonti. Večina hrane je zanič kvalitete, se pa najdejo tudi biseri (beri: poceni in kakovostno), ki količinsko ne presežejo 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vseh artiklov. To je moja izkušnja iz tujine, zato se mi za Lidl zdi škoda časa.

Hoferja pa ne poznam in me niti ne zanima.

bila dons v lidlu, od nekdaj v tujini ze tam kupujem moko za kruh, avtomat, vital, odlicen kruh, polnozrnat. In imajo ga sedaj tudi tukaj v SLO, zelena, svetlo zelena pakunga, če katero zanima. Potem pa sem preletela in kupila se sveze loncke disavnic, tudi zelo poceni, 189 sit, če se ne moti,, skratka kupila sem robo, ki je izdelano v nemciji, veliko, preveč pa je robe, ki so jo izdelale madžarska in njim podobne za lidl in take ne kupujem. Torej tja grem še po moko in takrat spotoma vzamem se kaj, če bo okej in poceni, drugače pa jaz ostajam zvesta šparu, se mi zdi da imajo tam res največ kvalitete po ugodnih cenah.