LJUBEZEN …
.. čustvo, ki dviga in spušča, ki deluje kot plima
in oseka, ki ga vsi tako močno potrebujem, ki
za nekaj časa malo zaspi v nas in se potem spet
prebudi, ki daje smisel našemu bivanju in nas
same osmislja, ki je tako močno, da smo zaradi
njega močni tudi mi, pripravljeni na vse in vsak čas.
Ja, ljubezeni je res potrebno pustiti odprta vsa vrata …. In ko se človek znajde v tistih blaženih občutkih, zaživi, ponovno zaživi in osrečuje sebe in druge.
——————————————————
“Poljubiš še kdaj cvet ob stezi, kjer se sprehajaš? Pobožaš še kdaj list ob njem na tanki veji? Se kdaj zazreš v drobno bilko, preden jo pohodiš? Še! Še vedno ljubiš!”
“Bogastvo. Rudnik zlata? Ne. Dimantna gora? Ne. Le sladko prespana noč zaradi ljubezni in v ranem jutru želja po življenju, ki nas ne pusti več spati.”
“Ne govori. Prepotoval sem kraje, skozi katere si potovala. Poznam vroče peščene viharje, polarne zime, prostranstva, kjer ni poti, in ozke prehode ob robovih prepada. Skozi vse to iz tako daljnjih krajev zaradi ljubezni. Povej mi, govori, zakaj?”
———————————————————
To so misli, ki jih je o ljubezni zapisal Rudi Kerševan. Te misli naj vam danes delajo lep petek, lep dan, čudovito pričakovanje vikenda in prostih dni. Bodi srečni. Bodite zdravi, bodite veseli in …. bodite zaljubljeni!
Mariči,
lepo razmišljanje si nam podala za konec tedna.
Kaj je pravzaprav ljubezen? Vsi govorimo vedno o tem, da lahko ljubimo na 1000 in en način, a vseeno je za razlikovati: imeti rad in ljubiti.
Imam rada rože v pomladnem jutru, vonj po zimi in po prvem zapadlem snegu, svoja dva sončka, ki me vsak dan spravljata v obup s svojo nagajivostjo, vonj sveže pokošene trave, …
A ljubiti? Mar ni to tisto, po katerem vsi najbolj hrepenimo? Ljubiti in BITI ljubljeni. Začutit tisti utrip v srcu in rdečico na licu, ko smo z njim/njo, občutit tisti adrenalin, ko se pripravljaš na zmenek, tisti blažen občutek , ko te globoko pogleda v oči in te na rahlo poljubi na ustnice, …
Mar ni res, da vsi hrepenimo po tako opevani ljubezni v pesmih in romanih?
Hja, ne vem kako je z vami, a jaz brez takšne ljubezni ne morem delovati kot JAZ, okoli mene je ogromno stvari, ki jih imam rada, a ljubezni ni.
Sandra S.
Ja, ljubezen boli.
Draga Marija,
žal mi je, ker te danes ne bom srečala.
Kaj pa bus? . Kaj pa štop???? A ne bi šlo???
No, tole so malce zapoznele ideje, se mi zdi.
Pa saj je vseeno. Toliko turobnih dni si mi polepšala! Toliko novih spoznanj…HVALA. In pridružujem se Severnici, ki je napisala: odkar obstaja gmajnica, ni več tako težko zjutraj v službo. HVALA VSEJ GMAJNICI!
Veselim / in malce bojim / se srečanja z vami.
Živalcam, ki jih pa danes ne bo: cmočkov milijon milijonov!!!
Moja ljuba Lilagem, jaz pa žal nisem iz tega
kraja in ne delam tam, kot tvoja najboljša
prijateljica. Škoda. Ko bi mi bil ta kraj bolj
poznan, bi morda šlo tudi tako. Moje veze
so pa zelo onemogočene. Morda dva do trije
avtobusi v dnevu in potem peš poti!
Žal. Škoda. Res škoda.
Lilagem NUJNO te takoj rabim na mailu
[email protected]