Ljubim, ljubim, ljubim ….
Hja….en hribček se že neki kaže…he, he, he….ni pa še tolko, da bi ostali opazili….Ampak mamica vidi in ve…. Je pa ta moj “sonček” kar nagajiv… Jutra so bolj tako, tako….saj veš….. Eh…pa saj bo bolje…in itak vem, zakaj sem zjutraj taka, kot bi me traktor povozil:))))))))))))) Kar se pa mira tiče….ne sprašuj…..kot bi bila na počitnicah….. Kuham ko in kadar hočem, delam kar hočem….nobeden mi ne teži….MIR!!!!!! Edino to je, da možička full malo vidim, ker hodi direkt iz službe domov pomagat na kmetijo….Ampak kaj si čem. Upam, da ko bo prišel enkrat otroček na svet, bo bolj doma….
Ma ne, resssssss? Full dobro, full kull
dobro, bi dejala naša mala ……… jaz pa
pravim :
…. ljubezen bo čutiti na slehernem koraku, v slehernem pogledu, na slehernem licu, ki se bo smehljalo kar tako, brez posebnega razloga. In leskovo grmovje, ki je prav zdaj v fazi trebljenja, bo dobile tiste čudovito prašne klobasice, in plavčki v grmu bodo sklanjali svoje nežne glavice. O bog, hvala ti za lepoto tega življenja, hvala ti, ker sem se sposobna zavedati vsega, kar me obdaja in hvala ti, ker znam čutiti. Dragi moji, kar objela bi vas od te radosti, ki mi jo je pomlad in ta neskončno velika ljubezen do življenja, položila v dušo …
Draga moja…meni se vsak dan nekaj dogaja…danes me norijo-obnorijo malenkosti…in tudi meni se očke svetijo, ta modro zelena barva postaja kot ocean…ja lepo je živeti ni kaj!!! Cmoka Nikitka, veselim se zate naj sveti sonček, če ne bo on…bom pa jaz!
Ne sprašuj, zvezdica, ne sprašuj, si ne
upam niti misliti ….
Ej, sonček zlati, vesela sem zate, tako zelo
zelo vesela, da ti opisati ne znam. Bila bi s teboj
zdajle, in tudi ob jutranjih slabostih, bila bi s teboj
in bi poslušali …. ker je že slišati. Ne skrbi, četudi
bo mož moral večkrat pomagati domačim, kot bi
bilo zaželjeno ali morda kdaj pa kdaj celo potrebno,
boš imela doma delček njega, svojega malega sončka
in takrat ne bo več tako težko….
Yeeeeeeeeeeessssssssss, yeeeeeeeessss,
sicer mi sliči na Riblju čobru, a nisem prepričana!
pa sej to sploh ni važen, važen je, da je vl….en!
Ej, pismo, luna, ki je ni, pa res dela svoje, ne de?