Nisem bogat, ampak živimo kar dobro, včasih si privoščimo več, včasih manj. Imam v bloku družino ki ima finančne težave, hčerki pa skupaj hodita v šolo. Zena je zadnjič vprašala gospo mati če bi vzeli nekaj oblačil od hčerke in sina, ker so kot nova, njuna otroka sta pa manjša od naših že zaradi genetike. Zraven ji je punidila tudi nekaj svojih stvari in mojih, kar tako ker bi jim rada malo pomagala. Se jim vidi že po oblačilih da je vse preprano, včasih raztrgano, njuna hči pa je omenila naši da si želi kakšen gel za tuširanje ki bi lepo dišal in upa da si bo enkrat lahko kupila malo kometike. Naša tamala se sicer nekaj ne liči ima pa maskaro in prozoren lak za nohte ter tist zadevo za lička, to ji pustiva pa seveda zbirko elastik, špang in tistih obročev za lase. No žena je to vse nabrala, dokupila še nekaj za hčerino prijateljico in sta s tamalo to vse spravili v škatlo skupaj z čokolado in par zvezki, barvicami itd. Sta šli k njim, oddali, spili kavico. Naj bi bili zelo veseli geste. Čez dva dni pa kliče gospa mati, če bi lahko dobili še tisto reč za lička in neke obroče z ušesi ker si tamala tega zelo želi. Jaz sem bil proti, ker se mi je zdelo neokusno. Tudi mi ne serjemo denarja, žena ima minimalca jaz pa nekaj več. Ona je šla in kupila. Jim odnese in tamala je bila baje razočarana ker stvari niso bile tiste kot jih je ona gledala, gospa mati pa baje reče da nič hudega, nekako bo vredu. nekako???moja je blazno razočarana. Spič…la je par zadnjih evrov od plače za te stvari, zraven zelo komplicirala da nebo vse škart roba, da jim bo všeč, kako ona želi otroke naučiti da cenija kar imajo in kako jih zeli nauciti da pomagajo sočloveku. Zdaj je še hči razočarana in jaz ji ne znam na lep način povedati, da nekateri so pač nehvaležni. To da sta s tamalo sošolki mi je še bolj mučno, ker nočem direktno povedati da si pač ne zaslužijo. Pa ne zdaj, da smo pričakovali nek aplavz, bila je gesta za hčerino prijateljico in njeno družino. Sem jim rekel da sta super punci, naj se ne sekirata, da je njuna gesta lepa, ampak da nekateri ne znajo z besedami. Žena je vredu, kot odrasla razume marsikaj, hči je pa kar malo zasekirana. Naša paravi da je bilo tudi njihovo vedenje bolj na varjanto,da stvari pač niso ravno take kot bi jih tamala imela, na varjanto hvala vseeno in lep dan želimo. Mah najbolje da ne omenjam več, ali kaj?

Če se že greš dedkamraza in izpolnjuješ neke želje, se prej bolj točno pozanimaj. Otroci pa so itak brez filtra in povedo kar mislijo. Zase vem, da mi je vedno bilo bolj sprejemljivo nič kot pa napačno darilo, “but that’s just me”.

dobra stran tega je, da se boš ti nekaj naučil iz tega. Sam odločaš kaj in komu daš. Kaj obdarovanec s tem stori pa je njegova stvar. pri teh sosedih za naprej pa tako, da pač rečeš, da nimaš in če ti ona lahko posodi 50 evrov do prvega.

To je rekla gospa mati, ne njohova hči. Gospa mati je posredivala naprej informacijo glede stvari in kako so z njimi zadovoljni. Kaj imata punci v šoli nevem. In niti ne mislim spraševat, ker nevem kako naj ji na lep način razložim situacijo. Kaj a naj ji rečem da je falila ker jih ni vprašala kaj bo dovolj ok? Naj bo to vase mnenje, ampak imam meje kar se tiče kako otroke pripraviti na stvari. Nikumur ne rabita biti karitas po naročilu, vseeno pa bi rat da razumeta kako dobrodošla je pomoč. Tudi mi smo je bili delezni in neskončno hvaležni.

Zaradi takih kot si ti, je najbolj ne pomagati. Ker če nimaš dovolj da daš vse najboljše imej raje zase. Nisem tako bogat pač 🙂

Podarjeni konji pa to, a ne?

Lej, gre za zapis. Pač kupljeno novo in to, al nekaj. Saj nista nesli smeti no. Ja, očitno je bolje to prepustiti bogatunom, jaz pa zapravim vse zase. Pol se strinjava:)

kaj ti tud podariš rabljen avto, povsem poservisiran in opran in polno tankan?

al ga potem prodajaš na portalu?

gre za: take it or leave it! ne pa pol še srat. pol si kup novo za 100k€ pa bo, a ne?

Nimam teh tezav, ker dam, kar hocem in kolikor hocem, vcasih prst, vcasih roko, vcasih pa celo sebe in nikdar ne obzalujem.

Ne mislim, da so vedno vsi do neba hvalezni in da nikdar nihce ne isce vec, kot sem dala in podobmo, jasno, da se to dogaja, a dala sem, ker sem tako JAZ tako hotela in to je moje in ni mi zal, kako pa druga stran reagira, je to na njih, ne na meni!

Glede nakupov, naucila sem se, da poslusam, vorasam, se pozanimam… Na vasem mestu recimo, bi vprasala hci, kaj si prijateljica zeli, kaj ji je vsec, kaj bi rada imela in namesto barvic in zvezkov bi to kupila.

Ce bi se ze odzvala na sosedino prosnjo, pa spet, bi kupila identicno stvar, kot jo ima moj otrok. Naj so nekako zadovoljni ali ne, moja vest je cista, moj otrok ima identicno stvar in ce je dovolj dobra zanj, bo tudi za drugega otroka.

Razumem, Seveda. Ampak barvice inzvezke sta dali zraven kar tako, medtem ko dodatkov in tiste reči za licka nista dobili enakih, je žena kupila približek, seveda je bilo vse dokupljeno zaradi prošnje po teh stvareh. Zadev hčerki ne bom omejal več. Mogoče bom edino rekel, ko bo tema da je naredila vse prav, ampak ljudje ne znajo pravilno reagirati včasih so pa veseli njene geste. Smo pa s tem zaključili. Naj sama podarja ko bo odrasla.

Ne mislim jo vzgajati v naivno osebo, ki se bo pustila izkoriščati. In ja, smo podarili, nama z ženo je vredu, težko je glede hčerke, ker misli da je naredila napako. Ni je naredila, za moje pojme joje naredila gospa mati. Jaz sem se že večkrat naučil da ljudem nekaj pomeni samo denarna gesta in se s tem ne mislim več ukvarjati. Pomagam staršem, ženi, otrokom, bratu. Kot nekoč prejemnik pomoči sem vedno imel to v sebi, da dam, da nekaj vrnem, ampak vsi ne gleda isto na pomoč, to mi je z leti postalo jasno.

Človek, oprosti, ampak tako finančno se iztrošiti, ko še sami nimate dosti več – je neracionalno.

Vedenje obdarjencev pa nespodobno. Manire so jim tuje – oz.so tip ljudi, ki si mislijo: pa.naj dajo, če hočejo…in še to ni dovolj, pokomentirajo, da bi lahko še boljše izbrali…

P.s.: raziščite pri sebi, zakaj želite biti samaritani: in to ne za osnovne dobrine, ampak afnarije..

Avtorica!

Vi ste se lotili tega popolnoma narobe. Verjamem, da z dobrimi nameni. Ampak izpadli ste kot škrti in vzvišeni.

Ponudili ste stvari, ki jih ne potrebujete. S tem ni nič narobe, lepa gesta. Potem pa ste postali pokriviteljske riti. Ko ste zraven nametali še neke čokoladice, tuš gele, ostalo navlako, ste dali ljudem vedeti, da so v vaših očeh reveži, ki morajo biti hvaležni za poklonjeno. Če se začneš do ljudi obnašati pokroviteljsko, ne biti presenečen, ko začne pričakovati darila. Vaš odnos ni več starši/starši, ampak je postal odnos bogatuni/reveži. Očitno ga tudi vi tako doživljate, sicer ne bi imeli slabe vesti in bi znali postaviti meje.

Vaš napačen koncept je naslednji:

Oblačila in opremo se ponudi, zato ker je ne potrebuješ. Ne zato, ker se ti starši od sošolke zdijo revni. Tako to tudi predstaviš in ljudje se ne bodo počutili ponižani.

Čokoladice, zapestnice in pisan kič se otrokom podarja za RD. Takrat se pozanimaš, kaj bi otrok rad imel. Ne kar tako iz nič, ker se tako vzpostavi čuden odnos, kjer niso jasna pravila.

Imate možnost tole popraviti.

Ponudite OBEMA deklicama, da si lahko zaslužita drobiž z nekimi opravili. Plačajte jima in potem naj kupita s tem, kar jima paše. Na primer – organizirajte spomladansko čiščenje, urejanje omar, generalno čiščenja avta – kjer bosta punci par ur malo pomagali. To je vredno vsakega eura in minute, ker se z otroki družiš, jih učiš veščin in jim ponudiš priliko zaslužiti nek drobiž. Jaz sem na primer učiteljica in sem kdaj tako uporabila prijatelje mojih otrok, da so mi seštevali točke na testih. Razganjalo jih je od ponosa, ko so pisali s svinčnikom ocene na papir. Obenem so spoznali, kako dolgočasno in mukotrpno je to delo. In bili so veseli tistih eurov, za katere jih nihče ni spraševal, kam so jih zapravili.

Nikoli pa ne ponižujte ljudi, da bomo mislili, kako hvaležni vam morajo biti, ker se vam smilijo in da ste njihovi odrešeniki, ker ste jim podarili svojo kramo. Njihov svet je drugačen, njihove vrednote tudi. V tej zgodbi sta edini žrtvi dve deklici, katerih starši se ne znajo zmenit.

točno tako, meni se to njihovo pakiranje zdi kot pomoč za Ukrajince, uboge reveže, ki nimajo nič in so prišli iz vojnega območja.

Glede cunj, navržeš, da imaš nekaj zadev, ki jih boš dala stran, ker ste jih odrabili in če želi, naj pride pogledat, če bi oni kaj vzeli. Namečeš nekam vse, kar naj bi oddala in oni pridejo in pogledajo, kaj rabijo. To je to. Vi ste pa vse skupaj zapakirali v škatlo, dodali čokoladko, češ saj si je ne morejo privoščiti, neke gumice in ostalo kramo, kar se ljudem zdi zamalo. In za vse to morajo biti hudo hvaležni. Jah, otroci itak rečejo, če si mi že podaril to in to, pa mi daj še to, ker to bi pa res rad. In potem dobi nekaj tretjega.:) On je razočaran, ker ni bilo tisto, kar je hotel, vi pa razočarani, ker niso bili hvaležni.

Vzgoji jo tako, da bo vedela, da ko komu kaj da, da daje s srcem in ker ona tako hoce, ne glede na odziv.

Ce je dovolj stara za maskaro in rdecilo za lica, je dovolj stara, da bo to razumela!

Sem imela sosolca, tezka druzinska situacija, v soli katastrofavtako in drugace. Sem se zavzela zanj, da ga spravim skozi solo in sva se ucila in ucila cel sedmi in osmi razred. Nikdar mi ni rekel hvala. Se danes ne. Je pa redno prihajal k meni domov na ure in izdelal solo. Ti povem, da mene moje petke niso tako razveselile, kot so me njegove dvojke in trojke. To mi je bila vsa potrebna zahvala, da vem, da sem naredila nekaj, kar drugemu korosti.

Glede nakupov, ce ima tvoja hci maskaro Dior, sosedi pa kupite Primark maskaro, ni lepo. Torej spet, ce se ze gres to, potem v istem rangu kot svojemu otroku.

Druga stvar, ce ima tvoja hci

No napaka je bila, da je šla žena dokupovat. Ok, ste dali darilo. Prav, oni rečejo hvala in to je to. Ampak ne, oni bi zahtevali še več. In takrat ste naredili napako: ne bi jim smeli nič več kupovat. Ampak ok, je kar je.

Tvoja hčera pa, če je dovolj stara za maskare, je tudi dovolj stara, da se ji razloži zadevo kot je. Ne rabi ona oz. vi vsi skupaj podpirat takih ljudi.

Tej kolegici, ko pride na obisk jasno pivej, da je mama ni vzgojila. 8n da če dobiš darilo moraš bit hvaležen. Rečt hvala. Pritoževanje je neokusno. In, da tudi vi nimate tolk denarja, kot ona misli. Povej ji, da. Ste dali zadnje fičinge za to.

In nauk te zgodbe je, da je najbolje že v startu dat vse obleke v kontejner za odpadke, ker v nasprotnem so sami problemi 🙂

Škoda časa in živcev za ljudi, so živali bolj hvaležne…

Jaz s tem na hitro opravim. Navaden zafrustriran folk brez manir. Reče se hvala in če ti ni všeč, daš naprej. Saj niso skupaj krav skup pasli. Nihče ne rabi nikomur polagat računov. Obe strani malo pretiravata. Mogoče je ta mama po ovinkih rekla hvala, ampak ne hvala.

Hčeri poveš, da ne rabi imet slabe vesti. Imela je dober namen, naredila je kot je naredila in jbg, izcimilo se je drugače kot pričakovanj. Da se bo še dogajalo, ampak res ni hudega. Pač se bo naučila nekaj iz tega. Da si vesel in ponosen, da je nekaj podarila od sebe… kar ni rabila. (Lahko bi obdržala ali prodala recimo.)

Nič novega. Nehvaležni in pohlepni obdarjenci. Glede tega ne morete nič. Naredili ste zelo lepo gesto, sedaj pa pozabite na to.

Mah požri zdej pa pusti, ženi in hčeri v ljubo. Vem kako je to. Moja mami je tudi financirala moje prijateljice, hb so bile vse hvaležne za to in še danes pridejo k moji mami na kavo in jo spomnejo, da so jo imele za svojo ko so bile pri meni. Ponujaj pa ne več in se enostavno normalno obnašaj. Pa lepo od vas da ste pomagali sočloveku.

Bila na njihovi stranin kot otrok…a povem nekaj…zelela sem si, da vsaj enkrat ne bi dobila npr deznika ali majice, ki jih imajo kot promocijski material…in se danes ne morem pozabiti obraza osdbe,ki mi je to dala ne vem tocno za darilo za rd/miklavza, ko sem pokazala razocaranje. Mi je hudo za mojo reakcijo a hkrati vem in razumem zakaj je bila taka. Ce hodis raztrgan, ali v nelepih oblacilih,promo oblacilih, slabih cevljih si zelis da bi imel nekaj kar imajo sovrstniki in ob cemer ti zaigra srce. Kaj doma povedat svojmu otroku ne vrm kaj naj naj ti recem. Skoda le, ko ne vem ali je vas otrok sam od sebe tudi tako dojel kot vi2 ali je to povzela od vaju. Pa da ne bo pomote, tudi moje2 dobita rabljena oblacila-kupim prek spleta, mlajsi je se navdusen 7 let ima, starejsa 10let pa ze malo gleda, ali ji je vsec ali ne. Kar ji je vsec bi nosila za povsod, kar ji ni, pa se za okol bajte, kjer je drug kot srna, ze ne more vidt, ne bo oblekla ceprov potem se sprijazni in nosi. Najstnistvo prihaja in to so po mojem za dekleta precej precej naporna leta.

Tudi sosedovi otroci niso sirote, imajo mamo in očeta, ki če oba delata, pa četudi samo za minimalca, imata skoraj enake prihodke, kot vaša družina.

Nekateri res ne znajo z denarjem. Daš v primerjavo dve podobni družini, ena je lahko skromna, so pa vsi lepo urejeni, olikani, otroci pridni v šoli in bi si od ust odtrgali. Druga družina pa zmeraj brez dnarja, ki še povrhu misli, da je samoumevno, da jim vsi nekaj pomagajo, za kar ne rabijo niti bit hvaležni. Pa tudi če bi zasluźili dvakrat toliko, bi bili po vsej verjetnosti konec meseca prav tako v limitu…..

Moja mama je ovdovela pri 39 letih z dvemi šolajočimi hčerami. Mama je bila tudi na nizki plači, pa je zraven delala še eno delo kot hišna pomočnica in to 6 dni na teden. Tudi ona nam je prinesla podarjene obleke od gospe pri kateri je služila, ki smo se jih vedno zelo razveselile.  Na kraj pameti pa nobeni ni prišlo, da bi zahtevali še kaj zraven.

Mama ima 70 let in še danes 2 x na teden po 5 uric oddela, saj si s 500 € penzije težko kaj privošči. Še ko smo ji za rojstni dan za okrogla leta želeli podariti darilo v denarju, nam je vrnila, denarja ni hotela nikakor sprejet, dokler si lahko sama pomaga.

Obe hčeri sva univerzitetno izobraženi in tudi sama sedaj podarim oblačila, eni bivši sodelavki, ki jih ima zase in za hčer, se vedno razveseli. Pa ni v finančni krizi. V zahvalo mi večkrat prinese jajca, ima kokoši doma. Je pa še nisem uspela prepričat, da bi ji ta jajca plačala…..

Faking pizda k ljudje res nimata nc pametenga za delat k pa tle gor viset pa neke fuljene zgodbice pisat pejte kej delat naucte se pometat doma pa pospravlat pizda ste k najstniki vi tastar razvajen k pizde k neznajo nc delat ene fukjene ovce

Današnja reala. Jaz sem podedovala milijone pa mi na kraj pameti zdaj ne pride, da bi komu kaj podarila, ker s podarjenim nikoli niso zadovoljni. In drugo hitro se je pokazalo kdo so pravi prijatelji. Tisti, ki so me že prej jemali samo za denar so zdaj še hujši. Je kolega vzel kredit na fasado, zame je to drobiž, ker pa so mi enkrat že obrnili hrbet pa menim, da naj kar 5 let odplačuje. Zdaj sem pa škrtica. JBG