Ljudje, imejmo se radi ……
Bemti, bemti, zdaj pa še ti, ljuba muca!
Pa kva vam je, s tem snegom ……….
Ah, no, saj ni tako hudo, saj ni …………
tudi jaz blazno uživam v zimski idili, v tistem rahlem sneženju, ki me popelje nekam, kjer si želim biti vsaj trenutek ali dva, tisto sneženje, ki zdrami srce, da poskakuje v prsih kot pri najstnikih, ki zagledajo nekaj, kar želijo videti, tisto sneženje, ki me spomni na smeh, trušč in vrišč na bregu za hišo, kjer se sanka otročad, ………. oh ja, tudi meni je to všeč, dokler …….. dokler se ne spomnim, kam moram še priti in dokler ne pomislim, kako bom tja prišla ……… potem pa me vse to mine, sicer počasi, skrbi nekako preložim še za nekaj časa, v tem času pa razmišljam, da bo prenehalo, da bom avto nekje pustila in se peš odpravila …… avaturi, ki se ji pravi življenje, naproti!
Mariči
Ja, viš, zajček, kogar sem srečala, sem ga res le
………. srečala! Šel je le …… mimo! Ni se ustavil niti
toliko, da bi ga lahko ovonjala!!!
Uf, sem se nečesa spomnila …….. tistega fejst dedca, ki
je šel pred novim letom po hodniku in je imel eno tako vodico ………. uf, a se spomniš, še ti si jo zavohala! Še zdaj jo imam v nosu, no, to pa prinesejo spomni!!!
Eh, da mi ga je opet sresti, ne bi se samo …….. srečala! “Padli” bi mi papirji iz rok na tla, pol pa bi pobirala, eh, pa bi tako počasi dvignila oči in skušala ujeti ………… njegov ………. vonj! Bemti, bemti!
Fanje, ko se srečamo, vas bom ovonjala in gorje tistemu, ki bo imel tak vonj, kot moj “mimoidoči in ne ustavljajoči” se princ v hodniku ….. izpred novega leta!!!
Mariči, ki ovohava vse okrog sebe!!! A si lahko mislite, kako to izgleda, ko iztegujem svoj dolgi nos čez mizo!!!
Joj, kako si lahko izpustila tako mimoidočo dišečo priliko na hodniku tvoje službe ? Ja, se spomnim, kako se ne bi ? Če ni bil vonj po klinčkih, po čemu neki pa je tako omamno dišal ?
Drugič, ko koga srečaš, ga zagrabi, pa je, sigurno te bo opazil. Obstaja varianta ugrabitve, vpraši lisičko, he, he.
A danes hodnik ne diši ? Mogoče si prepozna, kdo te bo pa čakal do pol devet ?
Ej, saj res! Ti gnezda vražje, ti! Ja, le kdo bo mene
čakal? To je zdaj vprašanje, res?
Kako že gre tista: Kdo bo tebe čakal, kdo bo tebe čakal?
Eh, nič, bom šla pa kupit eno fino vodico, pol bom pa dnevno eno kapljico zlila gor na vsestransko uprabno pisalno mizo in “šnofala” kot ena velika!
Obstaja samo bojazen, da ne bom dobila: a/ takega vonja, ki mi dvigne adrenalin; b/ da bo kdo mislil, ko bo tudi šnofal okrog mene, da sem se ravno tisti trenutek “izpod koga skopala – beri: spravila, pricapljala, nekomu ušla izpod …..”, eh, boste že razumeli! c/ da vonj ostalim ne bo pravšnji …………….
Bom že, bom že! Zdaj hodi spet en tak okrog: obrit, lepo travoltsko počesan, nadišavljen …… gremo v akcijo, poročanje sledi!
Mariči
Hahahahahha uhh bratec tole si pa tko posrečeno povedal..da te morm kr kušnt..hihih a da ti vidiš kak se krohotam zdejle.hehehehe yessssssss to zna pa sma moj bratec..******+++++****
MM mimogrede ma danes rojstni dan..ohhhh bratec moj!!!!
VSE NAJBOLJŠE!!!!!
