Ljudje iz disfunkcionalnih družin – primernost za partnerstvo, družino?
Ljudje, ki izvirajo iz disfunkcionalnih družin. Taki, ki v mladosti doma niso videli nobenih ljubečih odnosov. DOma so bili doma prepiri, nasilje, sovraštvo. Otroci niso bili deležni topline, objemov.
Kaj pravite so taki ljudje potem primerni za partnerje? Kaj pa za starše?
Ne bi ponovili podobnih napak kot so jih njihovi starši?
Dosti takih potem tudi sami ustvarijo disfunkcionalne družine in so do otrok podobni kot so bili njihovi starši.
Kaj pa partnerstvo, je pametno se zaplesti s takim človekom?
Eni so primerni, drugi niso. Posploševati ne moremo. Sicer pa je težko, če ne celo nemogoče potegniti črto med tem, kaj je še disfunkcionalno in kaj več ni, kaj šele, da bi na podlagi tega določali, kdo je primeren za starša in kdo ne.
Je pa vprašanje na mestu, glede na to, da se na referendumu odločamo praktično skoraj o isti zadevi.
Mogoče ima kdo kake osebne izkušnje s takimi partnerji? Verjteno brez psihoterapije pri takih ne gre ali pač?
Kaj, če je en iz urejene familije, da je imel toplino pa vse kar zraven paše, drugi pa iz neke difunkcionalne družine?
Aja pri disfunkcionalnih familijah imam v mislih to, da ni bilo miru, da ni bilo ljubezni, da je iblo pa veliko vpitja, zmerjanje, alkohola, tepeža… take stvari. V glavnem, da se starša nista ljubila, sta se pa prepirala pa mogoče pretepala in da je otrok v tem živel in bi mogoče celo deležen nasilja, strahu, groženj.
Večinoma opažam, da so potem tudi sami podobni svojim staršem.
Se pa najdejo taki, ki so pa čudoviti in partnerji in starši. Se mi pa zdi, da bolj redko.
Sej disfunkcionalna familja ni samo tista, kjer se pretepajo, kjer je nasilje in alkoholizem. meni s ezdi še bolj disfunkcionalna tista, kjer se partnerja ne pogovarjata, živita odtujeno, ne kavsata,m razen mogoče enkrat na mesec. Torej dolgoročno v bistvu večina zakonov.
Ljudje pač ponavadi tako ali drugače sledijo vzrocem, ki so jih dobili doma. Ustvarjajo ista razmerja in odnose, kot so bili doma nezavedno naučeni. To drži za ogromno večino, le za tiste, ki se razumsko odločijo drugače ne, a ti so redki.
Spider, res je. Se strinjam.
težko je nadomestiti primanjkljaje iz primarne družine. Govorim iz lastnih izkušenj, zdi sem mi, da bi najprej rabila eno življenje, da sebe v red spravim in potem še eno, da bi se šla družino, kjer bi lahko solidno funkcionirala.
Zdravo,
Kaj pa naš vrli vrhovni poveljnik vojske ?
Drugače je znano, da je bil zelo navezan na mater oz., da se je bal zanjo. Logično, ker druge temeljne figure (Očeta) ni bilo. Kako se je to reflektiralo v njegov odnos do stvari ? Preveč je postal kompromisen ali celo pristaja na slabe možnosti namesto da bi znal udariti po mizi – ko je treba (ker ima globoko v sebi še zmeraj tisti strah pred izgubo). Zaradi te izgube oz. ljubezni od Očeta hoče biti všečen vsem oz. venomer išče to (zunanjo) potrditev (v ljudeh). To je niansa človeka s tržnim značajem – posameznik v osnovi brez lastne identitete in hrbtenice. Tudi neprimeren za kakršnekoli vodstvene položaje (ker bo namerno ali naključno delal škodo narodu). Če ima “dobre svetovalce”, lahko te “nespametne odločitve” malce izzvenijo, v nasprotnem primeru pa se ne zaveda dovolj hitro, kdaj je bil izdan/prevaran, dokler ni prepozno.
Recimo (iz psihološkega vidika – analiza). Možno, da se motim marsikje.
Drugače je znano, da je bil zelo navezan na mater oz., da se je bal zanjo. Logično, ker druge temeljne figure (Očeta) ni bilo. Kako se je to reflektiralo v njegov odnos do stvari ? Preveč je postal kompromisen ali celo pristaja na slabe možnosti namesto da bi znal udariti po mizi – ko je treba (ker ima globoko v sebi še zmeraj tisti strah pred izgubo). Zaradi te izgube oz. ljubezni od Očeta hoče biti všečen vsem oz. venomer išče to (zunanjo) potrditev (v ljudeh). To je niansa človeka s tržnim značajem – posameznik v osnovi brez lastne identitete in hrbtenice. Tudi neprimeren za kakršnekoli vodstvene položaje (ker bo namerno ali naključno delal škodo narodu). Če ima “dobre svetovalce”, lahko te “nespametne odločitve” malce izzvenijo, v nasprotnem primeru pa se ne zaveda dovolj hitro, kdaj je bil izdan/prevaran, dokler ni prepozno.
Recimo (iz psihološkega vidika – analiza). Možno, da se motim marsikje.[/quote]
Neprimeren za vodstvene položaje? Zasedal je oziroma zaseda najpomembnejše položaje v državi: predsednik državnega zbora, predsednik vlade (to je bil) in predsednik države (je trenutno). Samo funkcije predsednika Ustavnega sodišča ne more zasesti, ker ne izpolnjuje pogojev.
Tip obvlada nekaj, kar te naučijo na FDV: prodajanje megle in leporečenje.
Drugače je znano, da je bil zelo navezan na mater oz., da se je bal zanjo. Logično, ker druge temeljne figure (Očeta) ni bilo. Kako se je to reflektiralo v njegov odnos do stvari ? Preveč je postal kompromisen ali celo pristaja na slabe možnosti namesto da bi znal udariti po mizi – ko je treba (ker ima globoko v sebi še zmeraj tisti strah pred izgubo). Zaradi te izgube oz. ljubezni od Očeta hoče biti všečen vsem oz. venomer išče to (zunanjo) potrditev (v ljudeh). To je niansa človeka s tržnim značajem – posameznik v osnovi brez lastne identitete in hrbtenice. Tudi neprimeren za kakršnekoli vodstvene položaje (ker bo namerno ali naključno delal škodo narodu). Če ima “dobre svetovalce”, lahko te “nespametne odločitve” malce izzvenijo, v nasprotnem primeru pa se ne zaveda dovolj hitro, kdaj je bil izdan/prevaran, dokler ni prepozno.
Recimo (iz psihološkega vidika – analiza). Možno, da se motim marsikje.[/quote]
Neprimeren za vodstvene položaje? Zasedal je oziroma zaseda najpomembnejše položaje v državi: predsednik državnega zbora, predsednik vlade (to je bil) in predsednik države (je trenutno). Samo funkcije predsednika Ustavnega sodišča ne more zasesti, ker ne izpolnjuje pogojev.
Tip obvlada nekaj, kar te naučijo na FDV: prodajanje megle in leporečenje.[/quote]
Če nekdo zaseda vodstvene položaje še ne pomeni da je zanje tudi SPOSOBEN. Predvideval bi da gospodična kot si ti to dobro razumeš.
SPOSOBEN je ljudi pretentati, da ga volijo, za položaj pa ni sposoben. :)) Saj veš, gospodič. 😉
To pa je res sposoben…. je pa daleč od sposobnega in primernega za katerokoli izmed funkcij, čeprav dobro to je odvisno od zornega kota, iz strani ljudi definitivno ni, kar se tiče koristi za narod in države 🙂
A misliš, da ti potencialni partner že kar prvi dan pove, da ni imel ljubečega otroštva in da je z.jeban osebek?
Tema naj bi bila namenjena takih, ki so rasli v disfunkcionalnih družinah, ne tistih, ki so rasli s samohranilkami. To, kar pišete o Pahorju, je nekaj čisto drugega.
Zanimajo me vaše izkušnje s tistimi iz disfunkcionalnih družin, kjer je bilo psihično in/ali fizično nasilje, kjer ni bilo ljubezni, topline.
Težko je življenje, kako ti gre v odnosih z nasprotnim spolom? Si kaj hodila na kako terpaijo? Si partnerju, če ga imaš oz. si ga imela, povedala kaj o otroštvu? Kako je sprejel, če si povedala?
Disfunkcionalna družina ni samo tista, kjer je prisotno nasilje, disfunkcionalna družina je tudi tista kjer so “polni ljubezni” in otroku nudijo vse kar jim pade na pamet. V takih pogojih otrok ne razvije čustev kot so empatija, sočutje, ob (čustveno) odsotnem očetu, ki vzgaja kot mama, niso niti moralno razsodni, ostanejo amoralni kot so to mali otroci in takih imamo kar večino na vodstvenih funkcijah v naši državi zato nap pa gre vse u k…..c ….. 🙁
[img]http://1.bp.blogspot.com/-rfOIFgegDFM/VNfUbwsct8I/AAAAAAAAEI0/6fl8wlNfe-c/s1600/Are-you-serious-gif.gif[/img]
Večinoma niso, obstajajo pa tudi taki ki se zavedajo napak v svoji podzavesti. Po navadi tisti iz normalnih družin niti ne povohajo tisti iz disfunkcionalnih, ker začutiš da to ni to. Potem se najdeta dva iz disfunkcionalnih pa traja neki časa pol pa jovo na novo
Moja podobnost z mojim očetom: on ni nikoli želel imeti otrok, on ni želel skrbeti za otroke, on ni nikoli imel rad svojih otrok
Jaz: tudi jaz ne želim imeti otrok.
Razlika: on je naštepal otroke.
Jaz pa ne.
Tvoj oče je imel spolne odnose. Se pravi, da jih ti nimaš, kajti, če jih imaš, imaš še vedno lepe šanse, da greš po njegovi poti, tud če si zaščiten. Posebej, če si še mlad.
Si ti že slišal za vazektomijo/stereilizacijo? Po 35tem je to idealna rešitev. Na kraj pameti mi ne pride imeti otrok. Pa sem že zdavnaj preko 35 tako, da zadeva je že urejena.
Sem slisal, vendar je to mozno sele po 35. letu.
Marko, preberi si moj današnji zapis še enkrat in potem razmisli, če si pametno odgovoril.
LMAO
Zakaj pa šele takrat, zakaj ne že prej (naprimer) ?
Zakaj pa šele takrat, zakaj ne že prej (naprimer) ?[/quote]
Po zakonu oziroma kolikor pač vem pred 35tim ti ne ugodijo po želji za vazektomijo ker si kao lahko še premisliš al koje fore. Pač ne morš je dobit pa če se na glavo mečeš 🙂
Jaz sem se odločila in tako tudi delam, da ne počnem ničesar, kar me je kot otroka motilo doma. Je pa vseeno pomembno, da ne zaideš v kako drugo skrajnost. Ni enostavno in se je treba ves čas učit in trudit.
Forum je zaprt za komentiranje.