ločeni očetje vs. skrbništvo
Ravnokar sem zasledila v enem italijanskem programu, ki govori tudi o ločitvah, da je v letu 2006 naredilo samomor 2.000 ločenih očetov, ki niso dobili skrbništva nad otrokom ali jim je bivša žena onemogočala stike z otrokom.
Včasih sodišča res dodelijo preveč lahkomiselno otroke mamam, saj sama poznam dobro en tak primer. Sestrična je dobila skrbništvo dveh otrok, čeprav je bila daleč od normalne mame. Zvečer ju je puščala same, ona je hodila žurat. Sploh se ni ukvarjala z njima, ni hodila na govorilne, ni jo zanimalo, če nimate naloge. Tega je bilo še ogromno.
Bivši mož je poskušal dobiti skrbništvo, pa mu ni uspelo, kljub temu da je poskušal dokazati, da je bivša žena alkoholičarka – kar je tudi bila.
Da bi se mu maščevala, se je preselila in mu ni nič povedala. Ko je čez nekaj mesecev zvedel, kje so, mu ni pustila videti lastna otroka, na koncu ju je našuntala, da je njun oče slab in sedaj ga otroka nočeta več videti.
A misliš, da sem moški, ker menim, da ni vsaka mama bolj primerna od očeta za skrbništvo? Ne, sem ženska, ki misli s svojo glavo. Lahko je res, da v 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} primerih bolje dodeliti otroke mami, ampak ne zmeraj. Dober primer je moja sestrična, ki je otroka zanemarjala. Sorodnikom ni pustila, da bi ji pomagali, ni hotela, da bi bila z otrokoma čez noč, ko se je ona potepala okoli.
In dober primer je tudi tisti od 11-letne punčke, ki jo je hotel oče, ampak mu niso dali skrbništva (mislim, da se je pisala Papež). Mati jo je na koncu ubila z nožem in dobila eno leto zapora – skrajšali so ji za eno leto, ker os bile olajševalne okoliščine, da ji je umrl otrok (?).