Daj za sebe se brigaj. Poznam pare, ki so rešili svoje težave,otroci pa so hvaležni ,ker se starša nista ločila.

Nisi je prebavljal. Ko pa si jo filav potem si jo prebavljal? DUDEK

Ce bi blo odvisno od mene, bi z zakonom dolocila, da morata starsa ostat skupaj do 18.leta otrok. Ce sta ga nardila skupaj, pa se skupaj resita. Mogoce bi to preprecilo imet otroke kar tako kot ti opisujes. Ce imas otroka, NE, ne mores bit egoisticen in razmisljat da je prisla do svoje meje. Prej bi mislila na to. Zato pa so vsi zblojeni dons

kaj pa če bi zakonca šla k terapevtu, onadva potrebujeta terapijo ne otrok. Ubogi otrok. Spravita naj se čim prej na terapijo, da bosta spoznala svoja egoistična dejanja- samo jaz sem pomembna, jaz ne morem več živeti z možem in zato bom vse podrla, vse kar smo gradili in zgradili… morda pa potrebuje samo nekoga ki ji bo pokazal, da obstaja še druga pot

pogovori se iskreno z otroci. dovolj so ze stari da bodo razumeli. jasno ppvej da nista vec srecna da se samo se kregata in da si zasluzita sreco. ne pluvaj po partnerju.

Vsak prepir je huda psihična obremenitev za otroka. Vem, ker imam v žlahti poročen par, ki bi se že zdavnaj moral ločiti in njune težave prenašamo tudi mi v bližini, saj se otroci v stiski obračajo na nas. Ampak navzven so pa srečna družina za tiste, ki ne poznajo razmer.

moj ni naredil šole, na katero je bil vpisan. Vse je šlo v maloro.

Otrokom se sesuje svet, če ni ravno nasilja

Zelo se motiš. Najbolj občutljivo odbobje za otroka je do 6 ali 8 leta, seveda je pomembno tudi kasneje, ampak do teh let se formira večina osebnosti in duševno zdravje.  Pri 15 letih ni več tako hudo če se starša ločita, seveda če sta do takrat delovala do otrok normalno, v nasprotnem primeru imajo že itak zjebano življenje. Za nobeno ceno se starši ne bi smeli ločiti, ker to fatalno zaznamuje otroke in jim zjebe življenje. Moralno prav je, da starši zdržijo skupaj vsaj do 15 ali 18 leta in vsaj približno igrajo vlogo dobrih staršev, pred otroki.

Kdaj prej? Ko sta otroka naredila, sta bila drugačna človeka kot danes, vmes je 15 let razlike … v tolikšnem času se ljudje spremenimo, spremeni se situacija, okolje, spremeni se vse. Nekaterim skupno, nekateri se razvijajo ločeno. Verjamem, da nihče od njiju ni pred 15 leti točno vedel, da se bosta razšla, verjetno sta bila prepričana, da ne.

Seveda je za otroka to hudo obdobje, ampak mislim, da je večina otrok v odrasli dobi vendarle hvaležna, da so se starši razšli in srečno živeli ločeno kot da so se 15 let iz dneva v dan prepirali v družini, ki ni zmožna ljubezni do partnerja, otrok in staršev. Če čustev med starši ni, otroci to vsekakor čutijo, doživljajo, vidijo. Pri ločitvi je treba odkrito komunicirati z otroki in jim dati vedeti, da sta oba starša tudi v prihodnje vedno na voljo in vedno z njimi, po možnosti enakovredno. Pogovarjati se o tem, kaj se dogaja, kaj so razlogi in jim dati varnost. Ne samo besedno, temveč z dejanji.

Pri meni je enako kot pri “Ujok”… bom vse prenesla zaradi otrok. Do otrok je super, najboljši oče… do mene ni slab, ni nasilen, marsikaj nam omogoči, … ampak ja kot partner, je pa naredil ogromno napak, prevara je bila pika na i, ki je kljub trudu, terapijam ne bom oprostila, ampak ko se čustva ohladijo in razmisliš z trezno glavo… kaj lahko otrokom dam več kot to, da sta starša pod isto streho in sta jim vedno na voljo… pa se ne prepirava pred njimi, tudi občutka, da se ne razumeva jim ne dajeva… pa ne gre za to, da je kaj zlagano- se imava rada na svoj način… eno je ko je prisotno nasilje ipd….

ampak vse preveč gledam mam in očetov, ki so se razšli si poiskali nove partnerje, ker ljubezen in metuljčki so vse- trpijo pa otroci, ker s temi rožnatimi očali niti niso sposobni videti kaj jim pravzaprav počnejo. Ko drug partner ne mara tvojega otroka, nikoli ne veš kdo je na drugo stani, samo spomnite se primer pedofilskega ravnatelja… pa nebom rekla, eni najdejo res dobre osebe, ki otroke vzamejo za svoje imamo tak primer v družini, vendar hočete ali nočete to je bolj izjema.

Vsaka se odloči zase, imam sebe zelo rada, sem samostojna, tudi finančno neodvisna, ampak vsaka situacija je različna in do trenutka dokler ne bodo moji otroci samostojni, potrebujejo oba starša, vsak dan, ne pa selitve vsak drugi vikend.  Sploh, ker ponavadi se starša težko dogovorita, da bosta ohranila “prijateljski” odnos za voljo otrok, se pa vse sprevrže slej ali prej v neko zamero in medsebojno obračunavanje. V kolikor se razidete, to storite s trezno glavo, vse za dobro otrok, ohranita starševski odnos in v prvi vrsti pomislita na otroke, ker vajine odločitve jih bodo zaznamovale za vse življenje.

Joj kok ste eni dosadni s tem nabijanjem KAJ NAREDI OTROKU LOČITEV.

Strinjam se samo s tem da je ločitev najbolj primerna, ko se dva več ne prenašata in ob tem trpijo otroki-ne glede na starost.

Strinjam se tudi s tem, da se ločitev pri malih otrocih najlažje izvede, ker jim nič ni jasno , oni so pa še naprej ljubljeni.

Najhuje je in bo , ČE SE STARŠA NONSTOP KREGATA PRED OTROKI-to pusti posledice na njih. 

Nikoli ne bom pozabila svojih staršev, oba z bratom sva jih prosila ločita se, ker sva midva trpela, neprespane noči, kreg na kreg, ampak se nista ločila zaradi tega, ker ne en n drug nista imela financ, pa zaradi tega KAJ BODO PA DRUGI REKLI-JA KAJ BODO REKLI, DA STA NAREDILA SVOJO NAJVEČJO POTEZO ŽIVLJENJA!!!! NAREDILA STA NEKAJ ZASE IN TUDI OTROKE. 

Napaka in patetična nesposobnost žensk, mam. !!!!!Še vsaka je sposobna če ni drugih ovir iti čistiti ali nekaj dodatno zaslužiti.

IN ZAKONI KJER JE KREG NA KREG ŽE V PRVIH 5 LETIH VSAKODNEVNO JE NAJBOLJ PRIMERNO, DA SE KONČAJO. KDO SI ŽELI NONSTOP NEKEGA NABIJANJA, IGRANJA ZA PUBLIKO, SAM BULSHIT.

ČE NI ZA BIT JE ZA IT, SPRAVE NA VSAKIH 14 DNI JE SAMO ZAVLAČEVANJE AGONIJE, KI NA NI POTREBNA ŽIVLJENJE JE PREPROSTO PREKRATKO.

AVTORICA LOČI SE!!! OTROK V 1 LETNIKU NI VEČ NEUMEN SE PGOVORIŠ IN BO RAZUMEL.

Ja si jima lahko hvaležna, si pa čutila kaj sta onadva preživljala zaradi tebe v ozadju.

Trpela sta, da nisi ti trpela.

Kaj ti da to vedeti?

Da sta sama TRPELA. Torej otrokom ne delati tega, raje se čimprej ločite, da boste tudi sami še kdaj srečni.

Če ti je otrok na prvem mestu se moraš pametno ločiti.

Strinjam se s predhodnico.

Ne riskirati svojega življenja in trpljenja v zakonih zaradi otrok.

Daj ne blejajte nonstop neke neumnosti. Otrok ločenih staršev je še kako srečen v drugi družini, kjer vidi, da je naprimer ati spet srečen.

Če ati ni srečen v obstoječem partnerstvu OTROK TO SKENIRA IN OBČUTI.

PIŠITE SAMO TISTI, KI STE TO DOŽIVELI.

A SE MORA STARŠ ODPOVEDATI SVOJI LASTNI SREČI ALI ŽIVJENJU, DA BO OTROK SREČEN? saj pa ne govoriš o bolezni?

Ne nakladajte več.

Srečni starši so boljši kakor nesrečni. Če se dva več ne ljubita bo otrok to občutil. Z otroki se pogovoriš in bodo razumeli.

Da joka-dvomim!

Verjetno mu vsakodnevno nabijaš nekaj za nazaj in se mu bo zmešalo, sam sem ločen in otroci so to čutili, da žene nisem več prebavljal.

Bravo!!! Podpis.

Ženske pizde samo izkoriščate moške in delate dramo preko otrok in zaradi otrok, pokvarjene do obisti.

Če ne boš to in ono, te bom tožila, otroka ne boš videl itd. PLEHOST PUHKOGLAVIH KURBIC

RES V NEPRAVEM ČASU SE PRI VAJU TO DOGAJA.

IN VAM NE ŽELIM DA BO ŠE HUJE..

Uboga punca..res.Za voljo hčerke se malo umirita in počakajta z ločitvijo.

Otroci v teh letih so zelo občutljivi.

Pojdita do zakonskega terapevta,  na tečaj za zakonce (poglejte na googlu društvo Družina in Življenje). Naredita vse za srečo otrok. Če bodo otroci nesrečni, tudi vi ne bosta srečna, pa četudi boste ločena. Če sta se nekoč imela rada, je možno iskrice priklicati nazaj. Razen, če gre za narcisa, psihopata, prevaranta, nasilneža.

Zakaj se pa stalno kregata? A res ne more vsak od vaju stopiti en korak nazaj, da bi ostali družina? Ne bi mogla sprejeti dogovora, da gresta vsak za nekaj časa na svoje, pa se raje občasno dobivata in pogovarjata ter da obstaja možnost, da bosta ostala skupaj? Pojdita na kakšen seminar Družine in življenje, najdita kakšno rešitev! V zakon se ne gre kar tako z nekom, loči se pa tudi ne kar tako. Zakaj se ne borita za zakon??

Nekateri otroci ločitev zelo slabo prenesejo. Npr. popustijo v šoli, zabredejo v slabo družbo, droge, motnje hranjenja … Saj veš, da ločitev nikoli ne deluje pozitivno na otroka, a ne (razen, če gre za grozne zlorabe)?

sesuje se jim svet, varnost. Računaš lahko na polom v šoli, upaj da privatno n e zabluzi – depresija, mamila

Ločitev je gotovo stresna za vse. Ključno je otroke obvarovati “drame”, kolikor je mogoče. Ločujeta se vidva kot psrtnerja, kot starša rabita pa v tem obdobju stopiti skupaj in po najboljših močeh sodelovati in podpreti otroke.

Ne štekam te logike, torej starš mora trpeti 5, 10 let za voljo otroka, da otroku ne bo hudo, pa se potem ločiti. A mislite, da otroku ni hudo, če starša 5, 10 let trpita, kjer se morda počuti sam krivega za to? Otroci čutijo, če v vezi nekaj ne štima, mogoče še prej kot starši sami vedo, da so težave večje, kot si domišljajo.

Ločitev je stvar dveh odraslih in z ločitvijo NE POMENI, da zapostaviš otroke! Starš si do konec življenja, to je to, kar je po ločitvi pomembno in kaj ostane. Če ne živita skupaj še ne pomeni, da otroci ne dobijo dovolj ljubezni in varnosti – nisi več mož ali žena, starš pa OSTANEŠ.