Ločitev; problem s hčerko
Selim se v novo stanovanje v Lj. ker sva se z možem ločila. Imava 2 hčeri ki sta stari 14 in 16. Mlajša se je odločila da bo z mano živela med tednom, ob vikendih pa hodila k očiju. S starejšo pa je problem saj hoče bit stalno pri očetu. (no menimo se da bi me vsak drug vikend bi me obiskovala) Bivši mož živi na Viču in starejša hčer obiskuje gimnazijo Vič. Tam se fajn počuti in ima prijatelje. Šit je, ker je biuši zelo popustljiv in neodgovoren in ne želim da živi pri njemu. Strinjam se s tem da ga obe videvata ampak to da bi starejša za stalno živela z njim… V teh letih je kar dosti uporniška in ker ji oči marsikaj (seveda več od mene) pusti raje živi z njim. To bi rada preprečila a me hči ne posluša čeprav sem se že poskušala pogovorit z njo. Je pa problem tudi to da ČE bi živela z mano bi po vsej verjetnosti morala zamenjat gimnazijo. To ji seveda niti najmanj ne ustreza… Kaj naj??
dejstvo je, da se 16 letnica lahko sama odloči pri kom bo, ti ji ne moreš preprečiti ,da bi živela pri očetu, če hoče pri njem živet. in ne govorim na pamet, se mi je zgodilo isto in nisem mogla preprečit. v vajino dobro ti svetujem, da se nehaj bojevati z njo, ker se ne ločuješ od nje, ampak od svojega moža.
kot drugo te mogoče najeda preživnina, ker če bo ena hči pri očetu, druga pri tebi, bo preživnina mogoče poravnana tj. si je ne bosta plačevala. vsekakor razčisti sama pri sebi kaj točno je tvoj problem, to, da hoče hči ostati tam kjer je, očitno ni glavni problem.
Selim se v novo stanovanje v Lj. saj sva se s partnerjem ločila. Imava 2 hčeri ki sta stari 14 in 16 let. Z mlajšo ni problema – se je odločila da bo med tednom stanovala z mano med vikendi pa hodila k očetu. Šit je s starejšo, saj hoče stalno živeti pri očetu (menimo se da bi vsak drugi vikend prihajala k meni). Meni se ne zdi pametno da bi živela pri njemu, saj je pomoje glavni razlog njene odločitve to, da je bivši popustljiv, (ji seveda pusti več kot jaz) pomoje pa tudi neodgovoren. Strinjam se da bi ga obe obiskovali, imeli stike z njim- vendar stalno življenje… :/ Ker je v teh letih precej uporniška se sploh noče pogovarjati o tem… Je pa res da trenutno obiskuje gimnazijo Vič (saj bivši mož živi tam) in je zelo zadovoljna. Ima prijatelje s katerimi se razume ipd. Če pa bi živela z mano bi po vsej vrjetnosti morala zamenjat gimnazijo.. Zaskrbljena sem – kaj naj?
Kaj več ji dovoli kot ti? Da nosi cveke domov in šprica pouk? Ali da hodi ven? Trik ni v prepovedih, ampak v dogovorih. Pri 16 so otroci že čisto dovolj veliki in stari, da se je mogoče z njimi pogovoriti in dogovoriti marsikaj.
Hči naj kar bo uporniška, dokler se zaveda svoje trenutno največje obveznosti in kolikor toliko pelje šolo, pa da se zna kolikor toliko normalno obnašat. Vse ostalo so manj pomembne podrobnosti, pri katerih je pametno zamižati na eno oko.
Moji najstniki kar dobro vedo, kje so meje. So pa pridni in vestni, tako da se v druge ekscese, kot je oblačenje, friziranje in izražanje svojega zdravega uporništva, ne vtikam.
To so pač ločitveni problemi pri vseh se zatakne pri otrocih.Saj se ti bo stanje čez čas normaliziralo.Otroc imajo pač radi tak enega kot drugega.Mogoče bo hčerka nekaj časa sedaj z očetom umes si lako premisli in prid k tebi prav je samo da ji daš vedeti,da jo imaš rada in da so za njo vrata vedno odprta,veš saj tud to ,da bi on sedaj ostal brez tebe povrhu pa še obeh hčerk no to se mi pa tud ne zdi fer.Drži se.
Selim se v novo stanovanje v Lj. saj sva se s partnerjem ločila. Imava 2 hčeri ki sta stari 14 in 16 let. Z mlajšo ni problema – se je odločila da bo med tednom stanovala z mano med vikendi pa hodila k očetu. Šit je s starejšo, saj hoče stalno živeti pri očetu (menimo se da bi vsak drugi vikend prihajala k meni). Meni se ne zdi pametno da bi živela pri njemu, saj je pomoje glavni razlog njene odločitve to, da je bivši popustljiv, (ji seveda pusti več kot jaz) pomoje pa tudi neodgovoren. Strinjam se da bi ga obe obiskovali, imeli stike z njim- vendar stalno življenje… :/ Ker je v teh letih precej uporniška se sploh noče pogovarjati o tem… Je pa res da trenutno obiskuje gimnazijo Vič (saj bivši mož živi tam) in je zelo zadovoljna. Ima prijatelje s katerimi se razume ipd. Če pa bi živela z mano bi po vsej vrjetnosti morala zamenjat gimnazijo.. Zaskrbljena sem – kaj naj?
Čaki mal, punci sta že skoraj odrasli, ti pa se ločuješ, ker je neodgovoren očka? Neodgovorna si kvečjemu ti, ker si čakala do zdaj. Tako da mislim, da pretiravaš.
In če jima do zdaj ni bilo hudega, bo tavečja tudi dve leti do polnoletnosti že nekako pregurala. Ne rini z glavo skozi zid, če bi imeli vedve super odnos, ne bi bilo sile, ki bi jo spravila k očku. Pusti jo, naj živi, kjer želi, če nočeš, da ti zbezlja do konca. Na silo jo hočeš iztrgati iz njenega kroga prijateljev, pa se čudiš, da se upira?
Spoštovana gospa!
Nič se bat. Nič zato, če bo ena hčerka pri očetu. Ti bom opisala mojo situacijo. Tudi jaz sem se ločila že leta 89. starejši otrok-sin je ostal pri očetu (11 let). Mlajši je ostal pri meni (5 let). Nobenih problemov nikoli. Živeli smo v istem mestu, zlo blizu. Otroka sta hodila sem in tja, včasih sva se z bivšim klicala kje so otroci. Ohranila sva dobre sitke, ravno zaradi otok. Nikol nobenih travm, še danes, ko sem že babica. Skupaj praznujemo rojstni dan vnuka, prav tako tudi žena bivšega moža (jaz sem samska) in polsestrica. (15 let). Drugače se ne družimo, a vse počneva v dobro otrok in vnuka, še danes. Tudi babice, ki so še žive (prababice vnuka). Preživnine si nisva plačevala, vsak je skrbel za enega otroka (tisti formalni del), drugače, pa sva oba z bivšim, nudila obema otrokoma kar sta potrebovala in želela, neglede na to kje kateri živi. Bivši je prispeval v ta namen več, ker je bil bolje situiran, čeprav sem tudi jaz imela zelo lepe dohodke. Skupaj sva hodila na govorilne ure, otroka sta dopuste preživljala z očetom in z mano. Imela sta dvojo dopustovanje. TAKOJ, si izbij iz glave, da morajo biti otroci zgolj z mamo. namenoma sem ti povedla, kdaj sem se jaz ločila, da boš vedela, da je bilo takrat dejstvo, da je en otrok pri očetu, PRAVI BUM. Si predstavljaš, koliko je bilo govoric (za mojim hrbtom). Za takšno rešitev sva se dogovorila z bivšim možem in razvezala sva se sporazumno. Da ne boš mislila, da ni bilo tudi problemov, glede pogledov na vzgojo, seveda so bili in še kakšni, a se je vse srečno izšlo. Še enkrat, ne boj se. SREČNO;
