ločitev v Nemčiji – delitev premoženja

Hčerka se je poročila v Nemčijo in z možem imata 2 letnega sina. Ona se je preselila k njemu v 2 sobno stanovanje. Ker se nista razumela, sta se odločila za ločitev. Ali hčerki v tem primeru pripada polovica premoženja?

Ali pa mora hčerka plačati polovico najemnine in stroškov za čas v katerem je preživela v njegovem stanovanju?

Poštene babe so najdražje kurbe. Klasične ti ne bi pobrale pol stanovanja za par bežnih fukov. Ampak do glupih fukfehtarjev in podobnih Markotov vseeno ne čutim nekega sočutja. Kar naj mu tamala vse pobere. Njej naj pa vse pobere lažnivi kurbir, v katerega se bo kasneje zacopala, pa naj se v človeški greznici vse lepo nazaj pogliha.

Seveda ji ne pripada.
Deli se le tisto, kar sta ustvarila po poroki. On je pa imel stanovanje že prej.
Torej ima on srečo, da ga ne bo obrala.

Pri nas mislim, da je tako, ne vem pa res, kako je v Nemčiji.

Ti pa nisi razumel vprašanja. Ne moreš pobrati, kolikor ti paše ampak toliko, kolikor ti pripada po zakonu. Malo manj čustev vnašaj v svoja razmišljanja. 😉

Ne vem, če je v Nemčiji enak zakon kot pri nas.

Potem mi pa solite pamet zakaj imam o ženskah tok slabo mnenje.

Ful pripada ji…ma kaj tej kravi pripada, aje ona ustvarla ta denar ?

Copatarji ne razumejo, da bo po končani zvezi tem ženskam figo mar za njih. To da nekomu po zakonu pripada polovico premoženja, še ne pomeni, da ga mora tud vzet. Dejte si vi beta fegi raje priznat, da so te babe z vami samo zaradi denarja, zato pa vs tkole izkoriščajo.

Zakoni so pa beli vitezi oblečeni v sodnike.

Mene zanima le po zakonu. Ne jezite se pa na hcerko, on ima drugo zensko in sedaj je ena odvec.

Ti si beta feg, ki pojma nima. Jaz sem po končani zvezi pobral ves denar, ki sem ga vložil. Ves. Ona ga je meni vrnila in to brez krega, zakreditirala se je. Temu se reče poštenje. Če pa imaš ti odnose z ženskami, ki te izkoriščajo, se zamisli nad samim sabo, s kom se zapletaš.

Seveda, to bo vse res 🙂

Ta tvoja zgodbica me je zdej tok prepričala, da spet verjamem v poštene ženske. Pomoje samo še vprašanje časa kdaj se bom zvezal z eno.

Ne moreš verjet, ker si sam lolek in sebi primerne tudi nase pritegneš. Verjel boš ti šele, ko boš sam začel privlačit drugačne. Kar pomeni, verjetno nikoli (glede na tvoj napredek v zadnjih letih) oziroma ko ne boš več beta ali gama feg (ali kaj si že). 😉

Poglej se v ogledalo pa boš vidu loleka 😉

Kako se kaj zasigurate tisti, ki se partnerji k vam priselijo, da vas ne oberejo takole kot tale manca?

Mi smo kar na vsak talar zadaj napisali čigav je. Lej, ziher je ziher.

Zadeva ni smešna, ampak je resna.
Če imaš enkrat slabe izkušnje, potem se naslednjič bolj zasiguraš.
Jaz recimo ne bi šla v to, da bi imela s kom skupno blagajno v katero bi se dalo obe plači in potem tam ven jemalo po potrebi.
Tudi glede nepremičnine in vlaganj vanjo sem previdna.

V Nemčiji imajo predvsem precej drugačne zakone glede preživnine, tako da naj se raje pozanima o tem, ali tudi njej – ne samo – otroku pripada preživnina. Ker mora zadeve urejati v Nemčiji, naj se tam obrne magari na najbližjo sosedo, če pa pozna kako ločeno žensko z otroki, pa še toliko bolj fajn.
Pri premoženju bi rekla takole iz glave, da velja nekaj podobnega kot pri nas.

Najbolje tako, da je vse premoženje na starše napisano. Seveda pa morajo biti sorojenci v dobrih odnosih, pa oporoka jasno napisana, da ne bi po nenadni smrti bratje in sestre zahtevali delež pri premoženju, ki je v resnici bratovo/sestrino in le na papirju od staršev. Če so nesramni sicer lahko nujni delež zahtevajo. A to je druga zgodba.
Sicer pa, če je med dvema ljubezen, potem ne bosta drug drugega sumničila. Pa tudi, ni vložek v skupno premoženje vedno materialen. Če se je žena denimo odrekla karieri in ostala doma kot gospodinja in skrbela za otroke, je njen finančni vložek resda ničen. Ampak pripada ji pa vseeno delež, saj je možu pomagala vzdrževati premoženje in delala vse to, za kar bi on moral (drago) plačevati hišno pomočnico, varuško, vzgojiteljico, vrtnarja itd.

Kdo vam je kriv da se poročate, če se ne bi, ne bi bilo problema, pa skup živet 2 leti potem se za en mesec prepisat domov pa spet skup in nikoli ne preideš v sharanje svojega, simpl kot pasulj, 15 min dela. Če ste nesposobni pa delite to kar ustvarite!

To, kar opisuješ, je zveza na “stand by”, ne pa ljubezen. Če osebi ne zaupaš toliko, da se moraš iti takele spletke, bolje da nisi z njo. Da meni tip vsake dve leti za take stvari 15 minut cajta izgublja, ga že v prvi rundi nekam pošljem. S tem bi mi pravzaprav pokazal, da me ima samo za trenutno razbibrigo in da čaka, da se mu bo pojavila boljša prilika.

Najbolje tako, da je vse premoženje na starše napisano. Seveda pa morajo biti sorojenci v dobrih odnosih, pa oporoka jasno napisana, da ne bi po nenadni smrti bratje in sestre zahtevali delež pri premoženju, ki je v resnici bratovo/sestrino in le na papirju od staršev. Če so nesramni sicer lahko nujni delež zahtevajo. A to je druga zgodba.
Sicer pa, če je med dvema ljubezen, potem ne bosta drug drugega sumničila. Pa tudi, ni vložek v skupno premoženje vedno materialen. Če se je žena denimo odrekla karieri in ostala doma kot gospodinja in skrbela za otroke, je njen finančni vložek resda ničen. Ampak pripada ji pa vseeno delež, saj je možu pomagala vzdrževati premoženje in delala vse to, za kar bi on moral (drago) plačevati hišno pomočnico, varuško, vzgojiteljico, vrtnarja itd.[/quote]

Se hecaš? Svoje premoženje naj dam napisat na svoje starše?
Mi na kraj pameti ne pride. Seveda mi tudi na kraj pameti ne pride, da naj bi kdo name kaj napisal.
Kar sem si sama ustvarila, ne bom na nikogar drugega napisala. Tudi na lastno mamo ne. Tudi ne bi hotela, da ona kaj name napiše.

Pripada ji polovica ustvarjenega premoženja, ki je bila ustvarjena po poroki. Ne pripada pa ji polovica stanovanja, ker je to stanovanje on imel že pred poroko (domnevam, da je bil on pred poroko lastnik).
Če ne bo sporazumne razdelitve skupaj ustvarjenega premoženja bo o delitvi premoženja odločalo sodišče.

Manca,
ne. Ne pripada ji.