Logarskan dolina

Kaj je lepšega kot pa da zreš sredi polja v hribovja. Sonce visoko in veter ziba drevesa zraven pa se smeje ob pogledu na malce zasnežena hribovja. ptice preletavajo in pogled ponese v višavja, kjer so zvoki oglašanja res fantastični.
Kaj bi bilo lepo biti po dolgem času spet v Logarski. Ljudje drvijo z avtomobili in vsemi mogočimi in nihče ne ozre miru in spokojnosti in žarkov sončevega zahoda preko hribovja in zvoki vode šumenja vse te energije, ki bi jih bilo mogoče strniti v eno in vsega mogočega ne bi mogel biti več resen, kot pa da se prebudiš in zamisliš, da so bile mogoče le sanje. Ampak ne. Resničnost, če bi bila želja komu in možnost, da bi spet bil čar ozreti tam sredi Logarske