Jaz pa grem

tja na livade,

kjer roža si roži

podaja rokó.

Jaz pa grem

tja na livade,

kjer raja ni konca

in se ti v siju sonca

zaustavi oko.

Pobožal planike bom bele po cvetu,

po puhku, ki nežen je, kakor je dah,

oko bom usmeril po vsem širnem svetu,

užival v razgledu,

pozabil na strah.

Pojdite, no, z mano,

tja, kamor grem,

je za vse raja dovolj,

da skupaj uživamo,

kar nam je dano,

pozabimo na – žal, kruto realnost,

na nesreče, sekunde, na živčnost in bol.

Vse je to lepo napisano, narava je lepa, a žal je na svetu preveč hudo in bolečin, da bi nekdo lahko užival v tem. Kdor pa lahko, pa veliko sreče in vse dobro.

POVSOD JE LEPO

Povsod je lepo,

če le vidiš lepoto,

vsakdo pač najde

na poti zase kak raj,

ki mu polepša

pot in samoto,

da mu srce zaigra

in dušo napolni

za v naprej

in za nazaj!

PRidi h meni na podeželje

Naj se sesedem v kot in jokam zarad vsega gorja v svetu? Kaj bo potem drugače?

No, jaz ne. Uživam v vsem lepem, ki me obdaja. To pa ne pomeni, da mi je vseeno. Ampak, kaj pa lahko naredim?

ZA Grenivko

Sori da sem sploh kaj napisala. Uživajte !