Posvojila sem mačko iz zavetišča. Hitro se je udomačila. Normalno je. Spi v hiši v posteljici. Gre tudi ven na vrt. Ko pridem iz službe, me je vesela, sploh ko ji dam za jesti. Takrat tudi mijavka. A nikakor se mi ne pusti pobožati. Vedno, ko poskušam, se umakne ali celo steče stran. Zdaj ne drezam več vanjo. Če noče, pač noče. Čudna mačka. Najbolj mučno je, ko jo peljem k veterinarju. Jo moram pol ure loviti po hiši, da jo dobim v roke. Me je tudi že ugriznila, a nekako jo moram spraviti v avto.

Ali jo bo to kdaj minilo in se bo le pustila pobožati ali bo tako ostalo? Kaj mislite?

Muca se boji.Ima slabe izkušnje z ljudmi.Počasi počasi se te bo navadila in mogoče še bo pustila tudi pobožati.

Mačka ima iz zavetišča zelo  boleče in hude izkušnje. Zato se ne pusti prijeti. Ne morem verjeti, da ji ti sama še ojačaš njeno grozo s kar pol urnim lovljenjem po hiši! Kaj je s tabo narobe? Mir ji daj! Nastavit ji zdravila v hrano! Sedi poleg nje in ne dvigajo roke nad njeno glavo. Samo s hrbtiščem roke se v višini njenega obrazeka od strani počasi dotakni njenega lička! Malo te bo ovohala in se umaknila, ti pa miruj in daj roko na tla, pa spet dvignila v višino njenih lička od strani in nežno podrsni po lička. Samo 1 podrsni ali 2 x. Nič več. Zapomnila si bo, da ji nič nočeš in da je njej to dobro! In ko se bo počutila važno, se bo sama k tebi stisnila. Ampak ti moraš bit vedno enaka. Brez naglih gibov in brez da ji z dlanjo pri božanje celo glavo premikaš! Ampak se samo nežno rahlo dotikaš njene dlake in kože. Redno čisti in premešaj njen pesek. Saj bo boljše!

Igraj se z njo, vleci ji kakšno vrvico k sebi, ko sediš. Med hrano imajo rade mir. Sedi in počakaj, da pride sama k tebi. Mačke so samosvoje, cartajo se takrat, ko njim paše.
Poskusi z nežnim božanjem medtem, ko spi.
Pa počasi. To ne gre v dveh dneh. Kaj veš, kake slabe izkušnje ima od prej. Najprej ti mora zaupat.

Ta mačka je anksiozna. Daj ji v hrano četrtinko helexa.

Prijava avtorja nad mojim zapisom!

Tableta za živce za ljudi je za mačke strup, ker ji okvari ledvice, jetra! In  tako kot lekadol in povzroča težko umiranje in to v hudih bolečinah in trajne okvare!

Zato apeliram na policijo, da najdejo avtorja objave, ki poziva k mučenju in umoru nemočne živali, mu zasežejo računalnik in ga  priprejo!

Pa  zakaj daješ take informacije! Kaj ti je? ??

Ene se sprostijo, ene nikoli. Je odvisno od njene preteklosti in karakterja. Jaz ne bi rinila vanjo. Že to, da ji nudiš varen in topel dom, hrano, ljubezen, je dovolj. Igraj se, če je na volji, pa kakšen priboljšek ji daj občasno, ostalo prepusti času. Najslabše je rinit v žival. Dosežeš kontra učinek.

Imeli smo eno iz zavetišča, ki se je sprostila po kakšnem dobrem mesecu, skorja dveh. Druga iz zavetišča je skočila v naročje vsakemu takoj in se še danes lahko cele dneve samo crta. Tretjo rešenko imamo že od majhnega, a se ne preveč crta, pride, vzame kar potrebuje in ko si ona želi, potem kar gre. Ni pravila. Meni je pomembno, da je vsem trem lepše pri nas kot tam kjer so bile in so vse negovane, oskrbovane in ljubljene.

Zanimivo pa, da se vse tri moje rade krtačijo. Poskusi.

Uboga revčka ima zelo slabe izkušnje za seboj, predvsem pa, kot mladič ni imela zadosti stikov z ljudmi oz. so bili do nje kruti. Jaz sem iz ceste rešila celo mačjo družinico, vsi nesocializirani. Pustila sem jim čas, da so se me navadili. Med hranjenjem sem jih redno počasi in za čisto kratek čas pobožala, ali pa med igro. Vsakokrat, ko so mi dovolili božanje so dobili priboljšek, tako so to povezali s pozitivnim.  Štiri od njih so se mi iz tedna v teden bolj pustili božati, dva se mi pustita šele sedaj po dveh letih, sedmo pa smem samo čisto na kratko pobožati, kadar sama pride k meni. Štiri smem vzeti v naročje oz. mi kar same sedaj skočijo v naročje, dva od njih sama nikoli ne skočita v naročje, sedma pa me je že nekajkrat opozorila z ugrizom, da ne dovoli dviganja, ker jo to spravi v stres in ne rinem vanjo. Se pa rada podrgne ob moje noge. Veste živali ne znajo drugače pokazati, da jim nekaj predstavlja nelagodje, stres, kot z pihanjem,ugrizom ali psi z renčanjem, ugrizom. Podučite se na netu o govorici mačjega telesa glede tega kdaj in kako pokažejo, da jim je nekaj všeč in kako, ko jim ni. Vse imam enako rada, tudi tisto, ki ne mara naročja, saj revčka ni kriva, da ji to predstavlja stres. Pri vaši imam občutek, da bo postala naročna, samo čas ji morate pustiti, ne riniti vanjo ampak se je pri hranjenju narahlo dotaknite z rahlim in kratkim božanjem, da se navadi vaše roke in dotika in med igro.. Mislim, da vas bo sčasoma sama prosila za božanje, samo čas ji morate pustiti in radi jo imejte točno takšno kot je, to si zasluži vsaka žival. In ona bo čutila, da jo imate radi, se sprostila in vam pričela zaupati.

Morate biti potrpežljivi in ne pričakujte spremembe vedenja takoj. Bodite prijazni, ne poskušajte nič na silo. Poskusite se ji približati skozi igro, s priboljški.. na tak način jo navajajte, da se vam bo sama približala, in morda postopoma podrgnila ob noge.  Sem prepričana, da jo boste čez čas lahko tudi pobožali in crkljali v naročju.

Kaj pa, če bi ji začel dajat catnip, mačja meta, ali kako se že prevaja, muce so nore na catnip, zgleda jim polepša dan, da so mal zadete in potem bo mogoče ratala tudi bolj crkljava.

Ker razumljivo, da hočeš tudi božat muco, če jo že imaš in skrbiš zanjo, to je njen job, da se v zameno pusti crkljat, quid pro quo, nema džabe ni u stare babe, kot rečejo na jugu.

Daj ji eno leto brez drezanja vanjo, da se pomiri, ker ima očitno slabe izkušnje.

Mi smo imeli dva taka macka. Prvi se je kar sam priselil k nam. Ocitno ga je bilo strah, ker je kdovekaj dozivljal pri prejsnjih lastnikih. Sikal je, praskal, ze zaganjal v nas, zato smo ga pustili cisto pri miru. Dobil je hrano in vodo in to je bilo vse. Ta faza je trajala vec kot pol leta, ampak scasoma so napadi postajali vse redkejsi.  Potem sem ga en dan, ko sem prisla iz sluzbe, zalotila na postelji pod odejo. In sem ga tam pustila. To je bil prvi znak, da se spreminja. Ko je po skoraj enem letu spoznal, da mu ne grozi nic hudega, nas je sele zares sprejel in potem je postal kot putercek. Z nami je ostal se 15 let, tudi selil se je z nami. Zvecer nas je celo priganjal, da je treba iti spat. In ker je bil pol siamca, je bil zelo zgovoren, zato smo vcasih imeli z njim dolge debate in obilo smeha.

Tudi nasa zdajsnja macka je kar sama prisla od kdove kje. Hitro se je navadila, ampak pobozati se prav tako ni pusrila. In smo jo pustili pri miru, dokler ona ni prisla k nam, kar se je zgodilo sele po mnogih mesecih, blizu enega leta.    Vmes smo ji vlekli vrvico, na katero sem navezala nekaj kosckov blaga. To je bila zanjo in je se danes dalec bolj priljubljena igra kot katerakoli igraca iz trgovine. S to igro nas je povezala s prijetnim. Pocasi, zelo, zelo pocasi se je zacela priblizevati. Popolnoma smo ji pustili, da ona diktira tempo zblizevanja. Danes uziva v bozanju, se bolj v rahlo grobem bozanju, ki je v bistvu masaza – takrat glasno prede. in ce bi bilo po njeno, bi pol dneva predremuckala na nasih kolenih.

Zato svoji macki pusti cas, da se znebi strahu. Nikar ne silite vanjo. Zaupanje se gradi pocasi.

Se nekaj poskusi. Hrano ji daj, ko je res lacna, da bo pritekla k skledi. Takrat jo popraskljaj okoli uses in potem jo pusti, da v miru poje. Ali pa jo podkupi s priboljski in tik preden ga vzame, jo pobozaj okoli uses. Nasa macka se danes nima pretirano rada rahlega bozanja po telesu, recimo, ke gre mimo cloveka, se izmuzne, ce jo hoces pobozati. Ampak ko je z nami ali v narocju, uziva v cohljanju okoli uses, po glavi in v masazi, ko res pritisnes na dlako. Tudi macje matere svoje mladice lizejo bolj mocno, ne na rahlo. Da je prisla v narocje, je trajalo dobro leto. Zdaj uziva v krtacenju, a glavnika ne mara, ker jo cuka. Ko vidi krtaco, pride kar sama.  Je pa krtaca podobna cloveski, s plasticnimi “iglicami”, ki imajo na koncu majcene kroglice. Nikar je ne krtaci z jeklenimi iglicami, ker jih boli, ker jim pulijo dlako, zato se te bo se bolj izogibala. Tudi, ce jo spuscas ven, jo pocohljaj za usesi tik preden odpres vrata.

Ne lovi je po hisi. Macka ve, da se nekaj pripravlja, enako kot pes. Zato najprej zapri vrata v prostor, kjer je macka. Ta prostor naj bo cim manjsi in v njem naj ne bo postelje a li kavca pod ali za katero bi se lahko skrila. Sele potem pripravi vse za na pot in sele nato pojdi po macko. V enem samem majhnem prostoru ne bo toliko moznosti za bezanje.

Ma spet usekane Makarovičke tu na Mon pametujejo o teh glistastih, toksoplazmotičnih in bolhatih sralcih, morilcih ptičev in razdiralcih ptičjih gnezd. Potepuške mačke so potepuške mačke in bodo ostale potepuške. Kastracija, kitajska restavracija, salame, ali z kamni obtežena vreča v bližnjo reko. Ne pa fotranje in čohanje “muckov”. Za otroke in moža raje skrbite, ne za mačkone.

Počasi, a vztrajno poskušajte in poskušajte. Najprej malo časa, potem vedno več. Naš maček je bil tudi zelo uporniški na začetku, danes je pravi crkljivec. Se smejemo ,da smo ga prisilno socializirali.

Ne, no, mačka je magična žival, v starem Egiptu so jih oboževali, verjeli so, da prinaša srečo, če ji daješ dom, okrasili so jih z dragulji, jim dajali fensi hrano in jih po smrti mumificirali. Civilizacija, ki je zgradila piramide. Najverjetneje. Mogoče je obstajala celo kaka mačja piramida, taka malo manjša, ker so bolj mejčkene živali.

Zakaj bi se pa morala pustit božat? Saj ni tvoja igrača, ampak živo bitje. A tebi tudi paše vse enako kot drugim ljudem? Ko jo moraš peljat k veterinarju, jo pusti, da postane malce bolj lačna in ji daj potem hrano v boks. Bo tekla jest, zapri jo in to je to. Itak jo v boksu za mačke pelješ k veterinarju. Kajne?