Malce sem zmedena
Ne vem kaj naj naredim. Sem poročena. Z možem se zelo dobro razumeva. Všeč mi je moški, ki ga zelo dobro oba poznava oziroma smo veliko skupaj. Velikokrat se sprašujem, na kakšen način mi je všeč. Samo telesno, ali tudi drugače.
Zelo me mika seksat z njim, vendar se ne upam. Vem, da se me tudi on želi. Ker se telesno zelo privlačva, si ne upava začeti, ker se bojiva, da ne bova znala nehat.
To se dogaja že kar nekaj časa. Ker sem zelo zmedena, bi prosila, da mi pomagate, svetujete.
Pozdravljena!
Če te prav razumem, verjetno ne bi ostalo pri enkratnem “skoku”, pa tudi Vajina čustva so zelo napeta. V tem primeru je res vprašanje, ali se splača spustiti v takšno razmerje, ker dejstvo je, da če se čustev ne da brzdati, se potem zgodi, da pride do problemov.
Povsem drugače pa je, če čustva niso preveč prizadeta, pa ostane “le” pri seksu, obojestranski potešitvi, itd.
TO je moje mnenje!
Pa lep dan!
zmeda ja…za žensko, bitje ki ga čustva zelo obvladujejo, pa še posebej…
nekako tako – tehtaš med telesno potešenostjo in čustvenim mirom…ej, tako pač je, če nočeš glavobolov!!! imaš lahko oboje – ampak samo z enim partnerjem (katerim, je pa na tebi)…vse ostale kombinacije odpadejo!
mal mene…
lep dan še naprej…
Imam podobno izkušnjo, solzica, s tem da sem jaz bil v vlogi moškega, s katerim se obojestransko privlačita.
Moram najprej povedat, da nisi orisala cele zgodbe – kaj je z njim – je poročen? ima otroke?
In druga stvar – nisi razjasnila česa si ti želiš – zgolj skoka čez plot ali trajnejšega razmerja s tem moškim?
Na vsak način je moje priporočilo, da si najprej iskrena do sebe in posledično do vseh vpletenih – če si torej želiš zgolj sexa, potem ta situacija po moji oceni ni primerna za rešitev te želje – preveč čustev je vpletenih na obeh straneh (najverjetneje). Posledično bo prizadetih več oseb kot jih je v trenutnem stanju.
Če pa si želiš kaj več z njim, če čutiš nezadovoljstvo v sedanji zvezi in v tem vidiš alternativo – potem najprej dobro premisli – kaj je to, česar si želiš; ali ti res tvoj sedanji partner ne more in ti nikoli ne bo mogel nuditi tega? Ali so tvoje želje res iskrene in nesebične, pristne, vredne, da se izpolnijo? Veš, mi vsi sanjamo, imamo potrebe, želje… A dejstvo je, da niso vse namenjene temu, da jih tudi izživimo. Če so te tvoje želje tiste prave, če ocenjuješ, da so to sanje, ki si jih v preteklosti sanjala, pa jih v življenjskem toku zatrla… Potem tvegaj – živi te svoje sanje. Živi jih in verjemi vanje!
Skratka – poglej najprej dobro vase, razmisli in se odloči. Odloči se za tisto, v kar globoko verjameš – zgolj za takšno odločitvijo lahko dolgoročno stojiš! Predvsem pa nikakor ne skušaj stati na dveh stolih!!! Nikoli! Razen seveda, če to ni nekaj, kar je zate sprejemljivo – a po moji oceni – glede na to, da tu razpravljaš z nami o svojem nadaljnjem življenju… Ocenjujem, da nisi takšne vrste človek.
Vse dobro ti želim!
Prepovedan sadež je vedno najslajši a ko ugrizneš vanj in ga okusiš ugotoviš, da njen priokus pusti posledice.
Nič na svetu ni bolj vredno od čiste vesti in mirne duše, ki pa je ne boš imela, če se spustiš v razmerje ali nepomemben seks.
Dobro razmisli, kaj vse se lahko zgodi, če se odločiš za to da izveš kaj čutiš do tistega vajinega prijatelja ali znanca, kaj lahko pri tem izgubiš in če lahko kaj pridobiš.
Vprašaj pa se še ali ni nekaj narobe v vajinem zakonu, da si poželiš drugega moškega?
Ni vredno izgubiti vse zaradi bežnega seksa ali poskusa le tega.
Malo premalo si povedala o svojem možu in vajinem odnosu. Samo zelo dobro razumeti se žal ni dovolj. Jaz se z marsikom zelo dobro razumem, pa še to nič ne pomeni.
Nekaj ti verjetno manjka kot marsikomu. Nekje sem že napisala svoje mnenje o tem, da nekatere po nekaj letih zakona začnejo mikati drugi. Namreč, ljudje se spreminjamo, naveličamo se stvari, ki nas motijo in tega, da nikakor ne dobimo od partnerja določenih stvari, po katerih hrepenimo…. nekaj let še gre, si misliš, ah sej to ni tako pomembno, se da živeti brez tega, bo že kako….. en dan pa prekipi. Srečaš nekoga, se razvijejo želje, poželenje, čustva, firbec….. predvsem ta firbec je najbolj nevaren, ko ne veš, kaj bi lahko bilo, če bi bilo…..
Vprašanje…. lahko da bi te oni osrečil in bi ugotovila, da si našla sorodno dušo, ki te izpolnjuje, osrečuje, daje nekaj posebnega…. Ali pa bi se zgodilo obratno in bi bila samo slaba vest, da je sploh kaj bilo.
Odločitev je tvoja 😉
Naredi kar misliš, da je najbolj prav.
Je pa treba vedet da je, v primeru seksanja seveda, lahko nekdo ob zaključku, … koncu (whatever) … zaradi vsega skupaj razočaran. Kljub dogovoru, ki se ga ponavadi doreče na samem začetku. Ne prejudiciram, pač pa iz izkušenj povem.
Sam sem v takem razmerju in trenutno ga ni srečnejšega moškega. Vem pa – in res je tut, da nisem čist prepričan, če se res 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zavedam – da se vse skupaj lahko kaj hitro spremeni v samega hudiča, nočno moro. Mislim predvsem, če pride do razkritja. Preranega ali kakršnega koli že. Mah. Naredi kar misliš, da je prav. Težko je dajat nasvete, ker itak vsak živi svoje življenje in bo naredil kar v nekem trenutku misli, da je najbolj prav. Hvala bogu, da obstajajo “forum filtri”, kjer se dokaj uspešno spucamo preden res naredimo “tisto”.
Uživaj v seksu! Glej pa, da ne prizadaneš tistega, ki je na tvoji lestvici pać nekoliko prej zasedel mesto, ki se mu trenutno maje in ga za določen čas utegne nadomestiti “epizoda”. 😉
Poslušaj otrok. Glede na to kako si se lotila “tistih”, ki skoknemo čez plot in potem preberem na moškem čveku nasprotje tvojih “načel”, k si jih s preveč nesramno držo zagovarjala, ti moram povedat eno: “Pa kaj se koji ku*** zdej ti oglašaš?!” Pred odogovorom, ki je bolj kot tebi, namenjen dragi, pa eno kratko razmišljanje. Glede na to, da si še puhasta med nogicami in ne šteješ več kot 21, poskušam priklicat v spomin, kako sem v tvojih letih funkcioniral sam. Zato te do neke mere razumem, ker se še kališ, si ustvarjaš mnenja in od tod tudi toliko turbolentnih spreminjanj lastnih načel. To je sprejemljivo, da se razumeva. Da pa je podmladek pri svojem argumentiranju skrajno nesramen oz. da je namesto argumentiranja precej nesramen pa ne dopuščam. To mi ne gre v kontekst, zato tukaj s tabo zaključim.
In še odgovor, ki je bolj namenjen dragi kot tebi. Sem že razmišljal o ločitvi, ja. Če bi ne poznal drage, doma verjetno nikoli nebi prišlo do situacij, ki bi me napeljevale k razmišljanjem o prekinitvi zveze. Zelo gotovo je, da se ločil ne bom tako kmalu, ker ni razlogov za to. Tisti, ki se odločimo, da bomo skočili čez plot, vemo, da je meja do varanja zelo težko določljiva in da se mimogrede znajdemo na tisti strani. V paketu s prehodom meje dobimo, hoteli ali ne, tudi vzorce obnašanja, ki vplivajo na tiste, ki s tem nimajo nič. Ponavadi jim rečemo partnerji, soproge, soprogi, … In ker to tako je in nič drugače, je potrebno dobro premisliti kakašni so načrti za prihodnost. In zato je zelo pomembno, da se na začetku “ve” kakšne so želje, kakšni načrti, kakšne so možnosti z izpolnitvijo vsega, …
Ko sem se v nedavnem postu, vezanem na temo o kateri teče beseda, oglasil, sem imel v mislih predvsem in samo pretekle zveze.
Zdaj je lepo in upam, da bo trajalo. Bilo pa bi zelo in ne preveč fer, če bi obljubal nekaj česar nebi mogel oz. bi stežka hotel izpolniti. Zato je vedno dobro biti iskren.
Naj traja, če lahko. Vem pa kako je s tem. Najbolje se je spomniti začetkov in “pravil”, ki smo si jih postavili.