Mama …
Lep dan ti zelim , Jani , čeprav je res malo “zmatran” in
zamorjen od vsega hudega …
Bova počakala na špinel , ja , danes je verjetno bolje za
vse , da nam ni dosegljiv …
Take zadeve je treba reševat v treznem stanju , sicer
iz vsega lahko le še večji problem nastane , a ne .
Jaz sem prepričana , da je dobro , da se je sine končno
malo “izkašljal” kakor da bi še naprej v sebi mlel in
mlel vse in vse , kar se mu mogoče le dozdeva , da je tako ,
pa ni … Tiha voda bregove dere !
Sicer pa menim , da vsi grešimo , ker človeka , ki je
bolj tih po naravi , ali zaprt vase , pustimo v njegovi
tišini …. , ko pa ne vzdrži več , ko se oglasi , navadno
zelo glasno , se pa čudimo od kje mu to ….
Mogoče imam prav , nisem psiholog .
Lep dan si naredi .
Ne vem koliko je to še aktualno, videl sem šele zdajle in, prekleto, sedim tukaj v službi za računalnikom in berem, prebiram in cmok imam v grlu in kar malo mi hoče voda it na oči in hodijo neki ljudje k meni in morijo s tako nepomembnimi rečmi kot so nekakšna poročila pa stroški in ne vem kaj še vse, kot da ni bolj pomembnih stvari na svetu. Jaz pa buljim v ekran in ne morem iz sebe spravit niti besede. Zakaj? Zato, ker imam tudi jaz dva sinova, nekaj mlajša od tebe, ampak njune zgodbe bi lahko bile zelo podobne. Veš Smukec, ko nečesa ni dovolj potem je za starše lahko zelo, zelo hudo. Na hitro se zdi, da se lahko vsaka stvar razdeli na pol, ampak v življenju ni vedno tako, še posebej ne takrat, ko ni ali je premalo. Če ti samo zaupam moj primer: starejši sin ima punco in jasno, tu in tam si zaželi kakšen tolar, da gresta lahko kam ven. Mlajši takih potreb seveda še nima, ima pa svoje želje. In kaj naredit? Denarja je že za najnujnejše premalo, a kljub temu mu človek lahko stisne kakšnega jurja, pa čeprav bolj poredko in še to si mora pri kakšni stvari odtrgat. Ta mali to nekako poskuša razumet in je tiho, ampak na očeh se mu vidi, da si tudi on želi kakšen tolar, ker ima pač tudi svoje želje. In, ko vidiš ta pogled, takrat ti je kot staršu zelo hudo. Lahko bi tisto, kar imaš in kar lahko sploh daš, čeprav težko, razdelil na pol, ampak od tega ne bi imel ne eden, ne drugi prav dosti. Starejši v tistem trenutku mogoče še manj. Zato takrat ustrežeš prvemu. Naslednjič, ko lahko, pa mlajšemu ali kaj daš ali kupiš. Pa dobro veš mogoče, da morda enako stvar potrebujeta oba, vendar mogoče mlajši bolj. In, ker spet nimaš za oba, to kupiš mlajšemu pa ti je spet hudo, še bolj, ker se potem starejši oglasi (ja, tudi pri nas se to dogaja), da smo kupili samo mlajšemu in da delamo razliko, ker je tisti hip pozabil, da pa je on dobil kakšen dan prej nekaj drugega. Ampak, drugače ne gre. In vsak, tudi tisti, ki je v tem trenutku nekaj dobil, ima od tega mnogo manj, predvsem veselja. Karkoli že je tvoj brat dobil, verjemi, da tudi njemu ni teknilo tako kot bi moralo. Verjetno mu ni bilo vseeno, da takrat ni bilo za oba. V to sem prepričan. In zamisli si, kako je hudo šele tvoji mami, ki poskuša obema ustreči maksimalno kolikor sploh dopuščajo razmere. Mama ne dela razlike. Dela tako kot sploh lahko. Prepričan sem, da je tudi tebi kdaj kaj kupila, ko mlajšemu ni, in mogoče je tvoj mlajši brat takrat bil tudi zaradi tega žalosten.
Popolnoma verjamem v to, da tako kot si se tu izpovedal, da si tako razmišljal le v tistem trenutku in, da danes že zelo dobro veš, da imaš zlato mamo, ki te nikdar na svetu ne bi in te tudi ne bo pustila na cedilu.
Ne razumem.
Tale mama razciscuje s sinom na javnem forumu in potem se cel vecer visi na njem, namesto da bi se posvetila sinu in vsi ji kimajo in jo podpirajo in pisejo nebuloze, kako ljubijo svoje otroke vse enako…
Imam tri! Ce ni bilo za 3, so si pa eno delili in vcasih tudi tako, da so dve kockici cokolade delili na 3 dele!
tole sem brala, pa mi ni blo nič jasno.
Kako so vsi tejle mami ploskali.
jaz pa se vprašam
če ti nekdo reče, delaš razliko, on tako čuti
zakaj, je treba potem ta občutek zatolč in razlagat kako narobe čuti.
in ta mam je takrat, res dala samo enmu smokije in drugmu ne.
ta,mal je vedel, da ni prav zato je bil zaklenjen v sobo.
in to je fajn mama
pa kaj še
Popolnoma se strinjam!
Kot sem rekla, moji trije so vcasih dobili od koga eno cokolado, pa so si kockice razdelili. Ko je babi prinesla jagode, so si eno rezali na tri dele, ce ni bilo enako stevilo jagod za vse tri.
Danes so vsi polnoletni, imajo veliko druzbo, tudi najbiljse prijatelej, a so si med sabo oni tudi zaupniki in veliki prijatelji.
Pa nisem vseh treh enako vzgajala, ker so si razlicni in kar je bili za enega prav, je moralo biti pri drugem drugace, za tretjega je bilo pa oboje narobe in je vzgal nek tretji prijem.
Res ne razumem te podpore tej mami. Kao potnajo jo in je drugace super oseba blabla, ampak clovek je v druzbi eno, doma drugo…