Delam v Slovenski firmi… od 9.00 – 17.00 je uradni delovni čas, doma še nisem bila nikoli prej kot ob 18.00
Sem samohranilka, sina pazi babica, prababica, očka, od očeta mama… nekako kombiniramo 🙂 zaenkrat je še majhen, 3 leta tako da gre… kako bo ko bo v šoli nevem 🙁

Je pa naporno, sploh ker moja služba obsega tudi ogromno potovanj v tujino… sinek včasih joka, da naj bom doma, včasih se strma da naj kar grem, da me ne mara 🙁

ne privoščim tega nikomur… če bi bil trg dela malo drugačen, bi že dala odpoved in iskala drugje!
Za manjšo plačo, boljši delovni čas!

S katerega planeta si pa ti??[/quote]

Z istega kot ti (če dopuščaš, da je od firme do firme drugače seveda in ni POVSOD tako, kot pri tebi)[/quote]

Ni povsod tako, je pa v 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} tako. Ne vem, res ne vem, kje si lahko privoščiš, da kar greš, če delo še ni končano, ali te pač rabijo. Drugič, ko te ne rabijo, greš prej, ampak kadar je delo, ga je treba pač oddelat. Vsaj na “mojem” planetu:)

Z istega kot ti (če dopuščaš, da je od firme do firme drugače seveda in ni POVSOD tako, kot pri tebi)[/quote]

Ni povsod tako, je pa v 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} tako. Ne vem, res ne vem, kje si lahko privoščiš, da kar greš, če delo še ni končano, ali te pač rabijo. Drugič, ko te ne rabijo, greš prej, ampak kadar je delo, ga je treba pač oddelat. Vsaj na “mojem” planetu:)[/quote]

No, tole je lari fari delodajalcev….”delo ni opravljeno”, a potem kar čez noč ostaneš, če ni opravljeno?
In obratno, ko dela ni, greš kar domov? Nikjer ne doživiš, da bi “šli prej” domov, ko ni dela.
Ne. Tole je kar lepo izsiljevanje zastonj dela. Ker seveda tega dela ne plačajo. In ker je to kar lepo
vsak dan….ne me basat, da je vsak dan ravno ob petih toliko dela?
Dokaz je seveda znani “če ti kaj ni všeč, lahko greš”….
Je pa seveda tako v teh časih, da so pravice delavca zgolj imaginarne…to pa vem, ja.
Vidim pri nas….pri enem šefu so vsi v službi v petek ob 5h….ne me basat, da je tako nesposoben
šef, da slučajno največ dela razporedi na petek ob 5h?

Tvoja otroka sta bila v osnovni soli v casu osemletke in ne devetletke. Zdaj se ze v 3. razredu zgodi, da se od otrok pricakuje, da jim starsi pomagajo pri nalogi doma.

Nikakor nismo požrešni na denar, čeprav prihajam domov ob petih. Nimamo vsi sreče, da imamo službe v istem kraju, nekateri smo vsak dan na cesti 3 ure. Delat je treba in preživeti tudi, a ne? Imam na srečo v redu moža in otroke, ki jim čisto nič ne manjka. In nismo le 2 uri skupaj, ampak dosti več, ker jih ne tlačim spat že ob sedmih. Tako pač je. Vsak po svoje.

Ni povsod tako, je pa v 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} tako. Ne vem, res ne vem, kje si lahko privoščiš, da kar greš, če delo še ni končano, ali te pač rabijo. Drugič, ko te ne rabijo, greš prej, ampak kadar je delo, ga je treba pač oddelat. Vsaj na “mojem” planetu:)[/quote]

No, tole je lari fari delodajalcev….”delo ni opravljeno”, a potem kar čez noč ostaneš, če ni opravljeno?
In obratno, ko dela ni, greš kar domov? Nikjer ne doživiš, da bi “šli prej” domov, ko ni dela.
Ne. Tole je kar lepo izsiljevanje zastonj dela. Ker seveda tega dela ne plačajo. In ker je to kar lepo
vsak dan….ne me basat, da je vsak dan ravno ob petih toliko dela?
Dokaz je seveda znani “če ti kaj ni všeč, lahko greš”….
Je pa seveda tako v teh časih, da so pravice delavca zgolj imaginarne…to pa vem, ja.
Vidim pri nas….pri enem šefu so vsi v službi v petek ob 5h….ne me basat, da je tako nesposoben
šef, da slučajno največ dela razporedi na petek ob 5h?[/quote]

Ja, in ti rečeš stranki, da je pa zdaj ura za it domov, jo naženeš ven in zapreš? Malo morgen. Ne bi dolgo tako. Tako lahko delate tisti, ki ste v Mercatorju, na Pošti in podobnih ustanovah, tam pa res točno ob sekundi zaprejo vrata in adijo. Če pa imaš stranko, jo oddelaš do konca. Ali pa, na primer, če pride ravno material, boš menda do konca razložila robo, ali pa boš poslala kamionista, naj pride naslednji dan ob 8h, ko ti spet začneš šiht? Presmešno.

Pri nas se dela od 8h do 17h z enourno pavzo vmes, s katero si nimaš kaj pomagat. Pol pa še eno uro vožnje, pa si ob 18h doma. Na srečo je mož že ob 15h doma in še nekako gre. Otrok je star šele 15 mesecev in mi je že zdaj hudo. Sploh si ne predstavljam, kako bo, ko bo v šoli.

Delam do 17.30 ali dlje. Živim sama s hčerko. Naloge dela sama. Varstva nimam in ga nisem imela. Še dobro, da je preživela in da ni tako ali drugače posebna, kot je večina današnjih otrok.

Kdaj je bilo pa to? V praveku?

Kje so tisti zlati cajti, ko se za šolo otrok starši niso brigali.

In kako polna usta vseh zgoraj, da je šola njihova obveza. Ma prav na smeh mi gre, ker tudi veliko naših družinskih prijateljev nima “nikakršne povezave s šolo in domačimi nalogami”, ampak pa po cele popoldneve sedijo za mizo in predavajo. Ampak priznali ne bodo za živo glavo, kajti to je sramota, ker če otroku pomagaš, po nihovo pomeni, da je pač neumen, ker rabi pomoč.

Danes je šola taka in domače naloge niso več samostojno šolsko delo. Da niti ne govorimo, s kakšno hitrostjo in površnostjo v šoli jemljejo snov, saj ni nič čudnega, da s tako slabo razlago in tako skromnimi primeri in vajami ti otroci nimajo pojma in rabijo starše. Točno se vidi – kjer so starši popoldne prisotni in po možnosti kolikor toliko izobraženi, tam otroci prosperirajo. Kjer tega ni, so otroci prepuščeni samim sebi in redko kateri samo s šolsko snovjo in samo z učiteljevo razlago pride do nekega solidnega ali vsaj sprejemljivega znanja.[/quote]
Podpis pod tole. Se v celoti strinjam. Današnje šole samo površno vzamejo snov, nato jih čakajo naloge doma ter domače utrjevanje.Včasih tako ni bilo.

Ja tisti, ki se ne izkusijo ne morejo razumeti. Niso časi , da bi kar vse povprek puščali službe, ker nas nove ne čakajo za vogalom pa daleč od tega, da bi bili požrešni na denar.
Kot primer naj navedem kako nekateri težko razumejo:

– Mercator res dobesedno te vržejo ven ( franšzna trgovina)
– Isto zdravstveni dom z otrokom na pregledu. sestra dela do 13:00. Ker se otrok obotavlja sestra ponori in pove , da je njen delovni čas potekle

– kot primer lahko navedem še kako je bilo na ,, pikniku,, v vrtcu. Popoldan smo se zbrali ob 15:00 in naj bi imeli neke igre. Seveda je z otrokom šel mož ker sem šele ob 16 : 00 končala z delom -rednim. Priletim tja in okrog 16:20 tako vzgojiteljica kot pomočnica zapustita prizorišče ker sta pa danes res cel dan že v službi : HAloooooooooooooooo. Jaz imam vsak dan tak delavnik. Aja pa nista pozabili povedati kako so boge ker jim plače nižajo.

In še bi se našlo cvetk.

In še nekaj otroci rabijo v prvi vrsti starše in ne babic da lahko otroke dvigujejo iz vrtcev da geedo gospe prej domov.

Se čisto strinjam.
Zdaj pa mame, ki so v službi stalno tehtammo, kako pustiti otroka v vrtcu ne predolgo, da ne bodo vzgojitejice jezne in da se otrok ne bo počutil slabo in se bo počutil izpostavljen (saj nekateri gredo lahko domov že ob enih…) in med tem, kako obdržati službo s spodobno plačo za preživetje.
Če Mercator zapira vrata točno ob uri ne vem. Lahko pa povem, da danes jih je Hofer zaprl vsaj minuto prej, tako da sem ostala zunaj, pa sem morala še v Mercator, ki je do devetih, da bomo imeli mleko za zajtrk.

V glavnem vsi govorite o delanju nalog in učenju. Otrok pa rabi še kaj drugega kot to. Zato starš, ki pride domov ob 18h, ne more biti dober starš. Enostavno nima časa za to. Razen, če ne “tlači” otrok spat že ob 19h, kot se je ena slikovito izrazila. No, recimo da jih dajete spat ob 21h, kar je še kolikor toliko spodobna ura. Koliko pa lahko z njimi naredite v borih treh urah? Dobro, naloge boste naredili, ponovili snov, pojedli, umili se in oblekli v pižamo, dali lupčka za lahko noč in pravljico prebrali, to je pa tudi vse. A otrok rabi tudi nekaj čisto neobremenjenega časa s starši, za pogovor, za badminton, človek ne jezi se, za smeh, za prevale po postelji in ne zgolj pospravljanje le-te. Zmrazi me ob navajanju nekoga, da bo tako zdelana mama sinu za vzor, da je treba skrbeti za družino, hčerka pa bo tudi sama nekoč rada prevzela takšen tempo. Kaj res? Zanemarjen otrok ponavadi nič ne ceni starševega prizadevanja, ampak ga počasi zasovraži in na kraj pameti mu ne pade, da bi tudi sam postal taka zgarana sitna žival, kot je on. Še preradi grejo na ulico, saj jih, roko na srce, ulica tudi vzgaja. Morda imajo malo več sreče tisti otroci, katerim vsaj en starš prej domov pride. A ena mamica pošteno navaja, da je otrok bolj navezan na očeta, ki je več z njim. Bolje eden, kot nobeden.
Ta kapitalistična družba nas bo ‘pokopala. Jaz odkar sem mama vztrajam pri delavniku, ki mi omogoča, da sem najkasneje do 16.30 doma. Čeprav trenutno delam za zelo majhno plačo.

Tudi jaz sem imela tako službo, da sem hodila domov ob 18.00 , zbita ko ne vem kaj. Delala sem v tuji firmi. Težko je. A tudi trgovke imajo podobno težavo, delajo do noči. Pridejo zbite domov, še bolj kot mi, ki delamo v pisarni.
Tako da je treba otroke naučiti da so odgovorni za šolo, da so samostojni. Izkoristiti vikende, ne čakati bna zadnji dan.
Jaz osebno sem službo zamenjala, ker mi ni zneslo.