mamice otrok s tiki

Ponovno se oglašam in prosim mamice otrok s tiki za izkušnje. Moj sin sedaj 5.teden mežika, 4 dni nazaj pa še izdihuje skozi zaprta usta oz. jamra, ne vem kako to opisati. Je pa res, da preboleva gripo.
Maksimalno ga ignoriramo, skrbimo za mirno oklje, ne vem. V četrtek imamo še nevrologa. Prosim mamice za kakršnikoli nasvet, mnenje ali je pri nihovem otroku tudi trajalo, itd..
Vnaprej hvala.

moja hči ima tike že 8 let,mlajši sin 3 leta,nečak 9 let.kdaj minejo pa ne vem,ker sem bila zadnjič v koloseju in je zraven mene sedel fant star 14 let in delal “tike”.meni so rekli,da mine v puberteti pa izgleda ni pri vseh enako.bili smo tudi na eeg-ju pri nevrologu pa niso nič našli-organska motnja

Morski konjiček hvala za odgovor. Ne vem če sem preveč radovedna pa vseeno me zanima kako pri vas izgledajo tiki. Moj sin je star 8,5 let, pa me tole jamranje oz. mhm( kot dela) in mežikanje spravljajo ob pamet. Otrok se mi smili pa ne vem kako mu pomagati. Recepta zgleda ni?

pri nečaku izgledajo tako-izdihne zrak in teče par krogov.vmes se dozdeva kot,da lovi nov zrak in maha z rokami.spušča zvoke kot neko milo jamranje.

moja hči jih ima največ,ko gleda trenutno winx-stisne pesti in cvili kot miška.včasih jih stisne in da pod brado in zelo grdo premika čeljust gor in dol.zraven dela tako grde obraze,da ne moreš verjet.

moj sin pa ima nekako iste fore.stisne pesti in cepeta.

tiki motijo okolico,jaz sem se navadila.ko gremo na morje ali v kakšno igralnico dostikrat vidim otroke z tiki.nekateri starši sploh ne vedo kaj je to,ko jih vprašam koliko časa to opažajo.

Ja vidim da nisem edina mama ki ima otroka s tiki. Je pa res tako kot je rekel morski konjiček da večina ljudi ne ve kaj je to tik oz. da jih ima njihov otrok. Tolk pišejo da je vse na osnovi psihe pa ne vem. Naš je brihten, uspešen športnik. Pa se mi zdi, da ga je ravno to zj… Veš, oče mu je trener in ta mali se dokazuje nenormalno. Dva dni pred tekmo se bo maksimalno obremenjeval, koga bo premagal, pa kolk kg ima,.. Nikoli pa ne rekel da ga je strah. Na predzadnji tekmi pa so nastopili tiki. Bili smo že pri psihologu, okoulistu, ORL. Vse bp. Zdaj pa ga res ni dal na tekmo, tudi na treninge ni hodil, tiki pa še trajajo. Ne vem kaj naj. Verjetno nič.

pri nas so se začeli pojavljati,ko se jim je zgodila res neka stvar,ki jo niso mogli drugače izraziti kot s temi zadevami.mi bi bili veseli in npr.rekli vau oni pač po svoje.narediti nimaš pa kaj.odraslega še nobenega nisem videla,da bi imel tike tako,da najbrž res izginejo v dobi odraščanja.

Tvoja otroka sta nevrološko bp. Mi imamo ta pregled včetrtek . Tam se verjetno pokaže kaka org. motnja? Ma strah me je, ko slišim za tourette sindrom. Ne vem čisto sem obupana.

Če se dogajajo tiki tudi v šoli, zna biti hudo.
Pomaga Risperdal. Res je zdravilo, a otroku pomaga da se brez problemov vključi v družbo. Otroci so še posebej občutljivi.

Ej, samo tole je za moje pojme too much. Imam veliko stikov s šoloobveznimi otroki, pa na kaj takega nisem še naletela. Najpogostejši tiki so mežikanje, trzanje z ramenom ali glavo, grizenje nohtov… Takole kremženje sem pa zasledila pri kolegičini punčki, ki pa je žal otrok s posebnimi potrebami. Praviš, da ima tike že 8 let? Koliko pa je stara? Je morda otrok s PP, ker pri njih so tovrstni tiki (kot jih opisuješ) veliko bolj pogosti.

Ej, samo tole je za moje pojme too much. Imam veliko stikov s šoloobveznimi otroki, pa na kaj takega nisem še naletela. Najpogostejši tiki so mežikanje, trzanje z ramenom ali glavo, grizenje nohtov… Takole kremženje sem pa zasledila pri kolegičini punčki, ki pa je žal otrok s posebnimi potrebami. Praviš, da ima tike že 8 let? Koliko pa je stara? Je morda otrok s PP, ker pri njih so tovrstni tiki (kot jih opisuješ) veliko bolj pogosti.[/quote]

Na to sem tudi sama pomislila. To delajo otroci s posebnimi potrebami. Pa saj mogoče tudi je. Tega “morski konjiček” ni zanikal-a.

Ej, samo tole je za moje pojme too much. Imam veliko stikov s šoloobveznimi otroki, pa na kaj takega nisem še naletela. Najpogostejši tiki so mežikanje, trzanje z ramenom ali glavo, grizenje nohtov… Takole kremženje sem pa zasledila pri kolegičini punčki, ki pa je žal otrok s posebnimi potrebami. Praviš, da ima tike že 8 let? Koliko pa je stara? Je morda otrok s PP, ker pri njih so tovrstni tiki (kot jih opisuješ) veliko bolj pogosti.[/quote]

Na to sem tudi sama pomislila. To delajo otroci s posebnimi potrebami. Pa saj mogoče tudi je. Tega “morski konjiček” ni zanikal-a.[/quote]

Saj, ampak potem njena pripoved ni ravno merodajna. Taki tiki pri zdravih otrocih niso običajni in ji ni kar za jemat kot same po sebi normalne ter da bodo že izzveneli.

Ja tudi meni se zdi, da je predolga doba, da bi čakali da tiki minejo. Ne vem pa kakšno diagnozo ima punčka od “morski konjiček?”

otroci s posebnimi potrebami imajo diagnozo.nam jo po vseh teh pregledih,ki smo jih opravili 2 leti nazaj niso potrdili.na eeg-ju so mi samo napisali,da gre za organsko motnjo.otrok je tudi hiperkinetičen.zanemarjati se to apsolutno ne sme.mi obiskujemo MHO že 6 let.

nikjer nisem napisala,da jih moraš ignorirati.naša psihologinja pač pravi,da bodo minili.ne ve pa kdaj.

Tiki opozarjajo, da je otrok v stiski. Posvetite se mu maksimalno, preživite z njim čimveč prostega (poudarjam prostega) časa, igrejte se, ga poslušajte, morda boste stiko začutile. Otroci potebujejo pozornost in močno podporo. Pa čim manj tike omenjajte in jih čim manj vozite po raznih specialistih.

Najprej naj razni specialisti izključijo kakšno bolezen, ki se pač zdravi, šele potem je nasvet psihe pravilen!

se čist strinjam.samo najprej te napotijo,da lahko izključijo kakšno bolezen.čim več ljubezni,posvečanja.jaz tele tike opazujem od daleč,ker kljub opozarjanju ne izginejo samo otrok se začne skrivati in jih dela npr. v svoji sobi.

Tudi meni je pediatrinja prvo dala napotnice za vse živo. Rekla je če se mi mogoče ne zdi, da je preobremenjen ( trening 3x tedensko, 1x tedensko glasbena, med vikendi tekme)? Ampak problem je, ker otrok želi vsepovsod iti, drugače pa solze. Tiki pa prisotni. Kaj naj?

moji otroci niso prej nikamor hodili.pa še nekaj.tike smo ugotovili pri 1 letu tako,da najbrž dojenček ni bil preobremenjen.šele kasneje so mi predlagali,da jo dam v kakšno pop dejavnost zaradi hiperkinetičnosti.

pogovori se svojo otrokovo psihologinjo.

A v šoli pa normalno napreduje? Je tam vse v redu in hodi v običajno OŠ? So problem torej samo tiki in hiperkinetičnost ali je še kaj drugega?

A v šoli pa normalno napreduje? Je tam vse v redu in hodi v običajno OŠ? So problem torej samo tiki in hiperkinetičnost ali je še kaj drugega?[/quote] ne v šoli imamo probleme,ker ne more počakati do konca vsake ure pri miru.je nemirna.ko smo pred 2 leti naredili neke teste so hoteli,da gre v višji razred,ker je snov razumela veliko prej kot drugi.je zelo pametna.zarad tikov in tega nemira je izpostavljena kot problematičen otrok.letos v 3r si je komaj našla nekaj deklet za igro.nalog ne mara,ker ne razume zakaj naj bi jih sploh morala delati,so ji brez veze.hodi v normalno OŠ.problem hiperkinetičnih otrok je nemirnost,soc zavrtost,čustvene motnje,itd.ustvarjam nekakšen triangel med otrokom,šolo in MHO-jem tako,da moram reči,da napredujemo,samo zelo počasi.

….je zelo pametna.zarad tikov in tega nemira je izpostavljena kot problematičen otrok….

Še en dokaz več, da so si otroci, ki so nadpovprečno in podpovprečno inteligentni, v obnašanju zelo podobni.

Meni določeni opisani primeri tikov, malo asociirajo na Tourettov sindrom. Tale članek je kopiran, sicer pa se na internetu najde ogromno napisanega o tem. Pri večini so verjetno res samo tiki, ki sčasoma izginejo.

Cici svetovalnica – Tourettov sindrom

Starši sprašujete, strokovnjakinja odgovarja! Pišite, vprašajte po telefonu (01/24 13 414), mag. Nina Mazzi, dr. medicine, bo v Ciciklubu odgovarjala na vaša vprašanja o zdravju in negi otrok in vse družine.

Mamica štiriletnega dečka sprašuje, kaj je Tourettov sindrom – tako diagnozo je otroška zdravnica nedavno postavila njenemu sinku. Obenem pa prosi, naj kaj več napišemo o tej bolezni.

Dokaj razširjena, pogosta in relativno dobro raziskana genetska motnja, ki prizadene otroke obeh spolov, vseh ras, stanov in etničnih skupin, v najrazličnejših bivalnih, kulturnih in življenjskih okoljih. Nespodbudna dedna sprememba presnove v živčevju, ki se praviloma začne v bolj ali manj zgodnji otroški dobi in traja vse življenje, najbolj skrbi in vznemirja starše in vzgojitelje. Tourettov sindrom kaže določeno nagnjenost do kromosoma y (moška dedna zasnova), zato se trikrat pogosteje pojavlja pri moški kot pri ženski populaciji, čeprav tudi deklice niso povsem imune na opisano motnjo. Bolezenski sindrom s kompleksnimi simptomi se pojavlja v obliki krčev, tikov, trzanja, nenadzorovanega gibanja, dotikanja soljudi, kričanja, spakovanja, kimanja, mežikanja, izredno živahnega in vehementnega gestikuliranja, pretiranega govorjenja, kričanja, sopenja ipd. Značilen je kratek, trzajoč občutek, praviloma omejen na manjši del telesa (veka, ustnica, nosnica) – kot znak sicer neprijetnega, a relativno nenevarnega, nehotnega mišičnega krča.
Prizadeti posameznik doživlja (okolica pa opaža) ponavljajoče, neobvladljive, nenačrtovane in nesmotrne mišične kontrakcije mišic in mišičnih skupin na obrazu, vratu, rokah ali ramenih. V napredovali fazi se opisanim mišičnim izpadom pridružijo še avdio učinki – nehotni glasovi, kot so kašljanje, kruljenje, oponašanje živali – renčanje, bevskanje, sopenje. Skoraj polovica prizadetih občasno dobiva izpade preklinjanja. Omenjeni simptom je lahko povezan tudi z blažjo obliko duševne motnje, možgansko motnjo ali nevralgijo živca trigeminusa. Tuorettov sindrom zdravnik nevrolog z diferencialno diagnostičnimi metodami loči od Parkinsonove bolezni, epilepsije, nevrološke motnje in motenj ščitnice, ki prav tako lahko povzročajo podobne simptome. O Tourettovem sindromu govorimo tedaj, ko se pri prizadetem posamezniku vsaj že leto dni čez dan pogosto pojavljajo gibalni (motorični) in glasovni (vokalni) tiki – ponavljajoči se, nehotni, brezciljni, trzajoči mišični gibi. Bolezen se v zgodnjem otroštvu pogosto začne z navadnimi tiki in napreduje v izbruhe zapletenih nehotnih gibov, glasov in nenavadnega, spastičnega dihanja. Glasovni tiki se lahko sprva pojavijo v obliki godrnjanja in lajajočega oglašanja, kasneje pa napredujejo v prisilne, nehotne izbruhe kričanja in preklinjanja.
Zgodnja diagnoza lahko pomaga staršem, vzgojiteljem in okolici nasploh razumeti in sprejeti prizadetega otroka ter se prepričati, da otrokovo nespodbudno vedenje ni namerno – da otrok ni hudoben ter da ga z grožnjami in sankcijami ne bodo spremenili (disciplinirali in pokorili). Otrok z opisano motnjo potrebuje veliko dobrohotnega razumevanja in ljubeče naklonjenosti staršev, sorodnikov in okolice nasploh. V vrtcu, šoli in v družbi nasploh ima pogosto težave, ki lahko malega bolnika pahnejo v osamo ali pa botrujejo impulzivnemu, nekontroliranemu, samouničevalnemu in nasilnemu vedenju in ravnanju. Zdravniki in psihologi neprilagojeno vedenje in vedenjske motnje po eni strani povezujejo z boleznijo samo, po drugi pa tudi z odzivom okolice in z obremenitvami, ki jih Tourettov sindrom predstavlja za bolnika in za njegove najbližje. Bolezni običajno ni mogoče dokončno pozdraviti (odpraviti naštetih simptomov), vendar pa sindrom lahko ublažimo in obvladujemo (prehodno odpravimo) s pomočjo naravnih zdravil in kemijskih preparatov (antipsihotiki, ki lahko povzročajo precej neprijetnih stranskih učinkov, anksiolitiki ipd.).

Uporaba pri otrocih
Z uporabo Risperdala pri otrocih, mlajših od 15 let, še ni dovolj izkušenj.

tole je pa celoten zapis

in še to, zakaj naj bi bilo v šoli hudo, če ima otrok tike
do sedaj še pri nikomer nisem zasledila, da bi bil ogrožen zaradi vrstnikov, saj so veliko bolj tolerantni kot odrasli

Nimam lastnih izkušenj na tem podorčju – vendar: otrok želi vsepovsod iti, drugače so solze. Zakaj pa je otrok tako bolestni zagnan za toliko stvari? Zakaj ne more ali pa noče razumet, da so kjetudi meje in omejitve in da nihle ne zmore vsega? Verjento bo tudi šolskega dela vedno več in bodo obremenitve še hujše? 3 x tedensko trening, glasbena, tekme čez vikend – kje je pa otrok in njegovo otroštvo? Ne vem no, morda bodo sprva res solze, ampak če ga vse skupaj tako obremnjuje in še povsod hoče biti perfekcionist, potem je skrajni čas za spremembo in zagotovo tudi strokovno pomoč, da bo otrok sprejel tudi, če kdaj ni perfekten.

Prijateljičin sin je imel pol leta tike, za katere so ugotovili, da je razlog alergija.

si prepričana, da otrok sam želi iti na vse treninge, tekme in še GŠ ??? ali je pod stalnim pritiskom očeta “trenerja” in njegovimi (prevelikimi) ambicijami? ali je otrok že kar navajen, da tako pač mora biti? solze? res bi se vprašala kdo mu daje tak “vzor”.