Mamice zlate…
MAMICAM ZLATIM!!
Od nekdaj stojiš mi ob strani,
dolgujem življenje ti mami,
saj zame si ga pretrpela,
zame odrekala,
a vedno cvetela.
Ko prvič oči sem odprl,
videl bogastvo sem svoje,
ko zavedal se zvoka prelepega,
mamica ob zibelki poje.
Me dvigne, poboža in stisne,
mi lubija u nosek pritisne,
z igro oči me razvaja,
mi toplino ponudi,
mi srček razdaja.
Ja mamica moja je sonce,
mi dala je pesem,
a tudi posluh mi za lonce,
Mi dala je vse,
vse za otroke,
jaz ji pa radost
odplačujem na obroke.
Zato znam spoštovati te mati,
kot vse izmed vas tu na trati,
vse leto naj se zaznamuje,
u vašo naj čast se praznuje.
VSE NAJBOLJŠE IN HVALA KER STE MAMICE ******
———-
Hvala Murnček…sicer sem bila že zjutraj ganjena ko so mi male rokice prinesle zvončke za mamičo…ampak očitno bom odšla ganjena še ninat, ker so tvoje gosli zopet priigrale nekaj lepega…kot vedno… in cmoka zato ker znaš crkljati!
Drag si mi, murenček, res drag…….. ne po ceni,
ampak po vrednosti. V tebi je nekaj …. in ob tem
nečem se mi milo stori, ko te prebiram. Naj bo
karkoli že, milo pa je ………. Murenček, mojega
……… pha, no ja, pa …. reciva …….. materinskega cmoka!
Velja? Pa nisem zelo zelo stara, veš! Sem en tolk, ne pa
zlo! Zato – materinskega ! HVALA, in še enkrat , HVALA!
Hvala marija, resnično hvala…
U meni je veliko, le pokazat ne znam prav, ne najdem načina, ali pa ga zame ni….. ampak borimo se, z rimo, z pesmijo, z čistim srcem.
Nisem za vsakogar, razdajam vsem, to je začaran krog, a v vsem tem najdem neko radost, da to počenjam…..
Marija, vem kje je burja doma, vem kje potresi in plazovi grozijo prelepi dolini, vem kje sta lipan in postrv doma. Tu je moje srce, tu je murnčkov dom in ta planinski biser mi je navdih in u duši prepih…
Muren ve kje je burja doma…
uhhhhhhhhhhhh
kapo dam dol murnčk:))) Ma tolele res zasluži še eno škratji poskus ne de…
Večkrat pridem pozno
včasih zgledam grozno.
Kar naprej drvim in hitim,
drugič skoraj že letim.
A ko mislim da gre vse narobe
da bo šlo čisto zlahka vse po gobe,
takrat samo pogledam svoj podmladek
in si rečem, pa kaj pol, če svet ni gladek.
Dokler je z njim vse oki doki,
dokler mam obe še roki,
nimam prav nič kej za tožiti
mam se čemu vornih veseliti.