Mariči
Ljubi prijatelj, hvala ti. Danes delam zadnji dan,
potem pa tri tedne prosto. Verjeti ne morem, da
se je tudi meni to enkrat le zgodilo. Ponavadi sem
imela le štirinajst dni kolektivca, to je bilo pa tudi
vse in že nekaj let je, kar nisem šla na morje.
Lani pa sem šla s prijateljicami čez vikend in sem mislila,
da se mi je nov svet naslikal pred očmi.
In letos grem s svojimi dekleti … hčerkami,
malim fantičkom in hčerino prijateljico. In
malček bo zraven za lepo vreme.
Vendar boste moji moji moji in se bom od
doma kaj javila in se malo sprehodila po tej
naši ljubi gmajni. Kam drugam pa naj se zatečem,
ko mi je tako težko, kot mi je zadnje dni? Četudi
pravi sp, da hudo že ne more biti, če ne bi me tukaj
ne bilo, ga moram v tem popraviti: tudi kadar je
hudo, in meni, bogme, mi to pot je, saj so me razočarali
ljudje, ki sem jim zaupala in bom zdaj morala urejati
reči, ki jih sami ne uspejo urediti … da, posebno v taki
hudi stiski se obrnem tu gori, malo izpovem, poniknem
za čas, ko rešujem stvari, pa spet pridem. Ne, tudi tistim,
ki jim je res hudo, najdejo pot … do gmajnice !
Lep dan vam želim vsem skupaj!
Tebi, SEba, pa še enega cmočka, da ti jih ne bo zmanjkalo.
In ljubi SEvernici vse najlepše in iskrena hvala za lepe želje.
Ja, pismo, ti kar spremli, sej bo hiter konc.
Zdej, ko bo za povedat, kje se koga najde,
ej, je pa hiter konc.
ne piš mi na meil, mi v službi ne dela !!!!!!
Napiš u kraticah tukile, pa bo! Sej mi je
KR mal poznana. Če te dobim pri Soldatu,
kje potem ????