Mariči je tu ….
…. in čaka in bere in pije kavico in … sanjari …
oja, sanjari …… sanjari ….. sanjari …….sanjari ….
Prebrala sem čudovito misel o duhovnosti:
————
V nas je vse. Majhen črviček, ki se plazi, človek, ki se prebuja in Bog, ki spi. Ne bodimo tisto prvo, prebudimo se, če že ne znamo zbuditi Boga.
In še druga: V jati ptic je skrita lepota človeške duše.
————
Oh ja, kako bi si želela biti jata ptic, s katerimi bi potovala moja duša. Ne bi razmišljala o lepoti, razmišljala bi o letenju, o poteh, ki bi jih ubrala, razmišljala bi o potovanju svoje duše …
…. in kako bi si želela, dragi zajček,
da bi ti nekdo povedal, da si ti njegova
roka …
Tvoja roka
Tvoja roka tiha, bela
mi odkriva svet v sijaju –
da je vse za dva, za naju,
mi drhte je razodela.
V dlani moji trepetaje
hkrati daje in prejema –
vse je razdeljeno dvema,
da spet dvema vse se daje …
Vitka kakor hrepenenje
kvišku dviga me iz teže –
in ko me v ljubezni veže,
daje mi osvobojenje.
(brez napisanega avtorja)
———————————–
“Ne mudite se s trganjem rož, da jih ohranite, ampak krenite dalje, zakaj rože se bodo ohranile same, cvetoče ob sej poti. ” (R.Tagore)
———————————-
In ko tako sanjarim, mislim, prebiram, pa spet
malo posanjarim, me kot tresk vrže iz sanja tale
rek:
———————
Le popolna navzočnost v sedanjem trenutku je ravno ogledalo, ki omogoča čist pogled v resničnost življenja.
(Andrej Grabar)
———————
Presneti gospod Andrej! Kdo si pa pravzaprav želi popolne navzočnosti v sadnjem trenutku? Jaz ta hip zagotovo ne. Jaz si tak hip nikakor ne želim čistega pogleda v resničnost življenje. Želim si sanjariti, želim oditi od tukaj, izpred tega PC-ja tja … tja. ….. kjer ….. oh ja !!
In bom šla, zdaj se bom lepo umila, oblekla, psa vzela in bom šla…. k mojim macesnom, njim bom lahko povedala danes veliko, veliko …. ko tu gori ni nikogar! Vse spančka, vse sanja … zunaj pa je sonce ta hip iz dalje poslalo en dolg žarek sem do mene … Po hiši bo kmalu zadišalo po beli kavi, po toploti zadnjega oktobrskega dne, po maslu, na katerem se bo popekel jajček na oko (uf, Saško …. se še spominjaš, kako si me v času moje odločitve o spremebi videza preganjal eno celo dopoldne z jajcem, pečenim na oko ???).
In potem bodo dekleta sedla za PC-je, prebirala, si želela klepetati. In dan četrtka se bo pravzaprav začel? Morda prisufra tudi Jani kaj na to stran, ko bo odložil bukle …. Jaz pa bom še vedno tam doli ….. kjer bom še enkrat premlela drugi, presneto zaresni in umestni Grabarjev rek:
———————————————
Da bi človek okusil bogastvo tega, kar je, mora za to žrtvovati tisto, česar ni – se pravi svoje utvare o tem, kaj naj bi bilo.
———————————————-