marko zorko … kolumna v mladini
Dobra kolumna. Jaz sem jo sicer prebrala že prejšnji teden, ker Mladino kupujem, pa vseeno …
“Omenjeni so bili tudi Romi. Naj spomnimo, da v primeru družine Strojan ne gre za problem z Romi. Gre za državljane Slovenije, ki so jih preselili zato, ker je tako zahtevala druga skupina državljanov, policija pa je ugotovila, da jim ne more dati varnosti, lahko pa jim vzame pravice in jih preseli. Kot da bi šlo za kakšne navadne cigane!”
pravi obraz JJ:
Hvala, ker delite ta večer z mano.
Skrajno samozadostno, samovoljno, samovšečno, očitno se ni sposoben zavedati, da nihče ni prišel na proslavo zaradi njega osebno in z razlogom, da z njim delijo ta večer bil je le eden od slavnostnih govornikov, v službi vseh Slovencev. Očitno pa se tega ni sposoben zavedati in misli, da smo vsi Slovenci v njegovi službi.
Pričakoval sem vseeno več mnenja na napisano kolumno v Mladini.
Na prebrano menim, da gospod Marko Zorko vidi kozarec z vodo na pol prazen, jaz ga pa vidim na pol polnega. V tem je razlika. Večinoma mediji tak pogled, na na pol prazen kozarec uporabljajo tudi, ko pišejo o delu Vlade. Na tak način se seje pesimizem in nepriljubljenost. Ali vedo kaj počnejo? Mislim, da. Ali bodo prevzeli posledice nase? Mislim, da ne. Le kako in zakaj?
Opozorilo,”Ne smemo nasesti veliki gesti,ki jo je hotelo predstavljati to dejanje…” Ne nasedam. Rečem samo, da to je bila velika človekova gesta. Ironično zapisano, da je bilo opravičilo pogumno dejanje. Zakaj ironija? Čemu pa naj bi bila ocena oz. mnenje gospoda Marka Zorka, da prisotni v dvorani in vsi Slovenci itak že vemo o človekovih kršitvah preteklega režima pravilna in Janševo opravičilo zato nepotrebno? Celo zaklinja se, saj smo vendar vsi že takrat vedeli “…da ima zmeraj prav politnični zapornik, kajti človek ima neodtuljivo pravico do svojega mnenja.”
Sprašuje, zakaj zdaj PONAVLJATI že tolikokrat ponovljeno? Sprašujem kdaj je bilo OPRAVIČILO izrečeno, ponovljeno? Kdo se je opravičil? Nihče! Ne Kučan, ne Drnovšek, pa sem upal, da bo to storil v svoji poduhovljenosti. Velikokrat tu gor tudi to napisal. Gre za nas, gre za naše medsebojne odnose, gre za ljubezen drug do drugega. To izrečeno opravičilo samo potrjuje, da opravičilo lahko izreče le človek, ki mu je mar. Gospod Marko Zorko si je “tolikokrat ponovljeno” preprosto izmislil, napisal in opravil svoje delo. Sprašuje zakaj zdaj, zakaj niso to storili že prej saj so imeli že dvakrat priložnost. Morda je Janez Janša čakal in upal na Drnovška? Pa nič. Pa nič. Ja, opravičiti se, je preizkušnja samega sebe. Oba predsednika sta padla na tem izpitu.
Gospod Marko Zorko zaključuje, da bi predsednik države ob zaključku prav gotovo izrekel te besede: “Hvala, ker lahko ta večer delim z vami.” Res škoda, da teh besed še nismo slišali iz ust predsednika države in upam, da jih bomo natanko tako, kot je zapisano. Bodo čisto prave.
Janez Janša je zaključil z besedami: “Hvala, ker delite ta večer z mano.” Tudi te besede so čisto prave. Ta stavek ima drug pomen kot ga razlaga gospod Marko Zorko. Pomeni nedokončano delo, ki ga mora dokončati predsednik države.
Hvala, če delite to pisanje z menoj.
Kaj ne vidiš razlik v sporočilnosti teh tu napisanih zahval?
1. “Hvala, ker lahko ta večer delim z vami.”
Taka zahvala, ko bo izrečena s strani predsednika države, bo dokončna in obvezujoča. Predsednik države lahko to stori vedno.
2. “Hvala, ker delite ta večer z mano.”
Izrečena zahvala predsednika Vlade ni dokončna in ni obvezujoča. Predsednik Vlade nima te moči. Na praznik dneva človekovih pravic in vsebini prireditve pa je bila taka zahvala pravilna.
3. Pa še moja malenkost: “Hvala, ČE …..
Vprašanje verjetno ni namenjeno meni, ampak Boomu. Vseeno je o čem teče debata.
Noče ali pa se ne more več spomniti opravičila in molitve pokojnega papeža za odpuščanje vseh krivic, zločinov in grdih dejanj, ki jih je storila RKC v svoji zgodovini. Prošnja za oprostitev, več kot to človek ne more storiti. In mi smo na preizkušnji.
NObeno opravičilo vaškega župnika ali nadškofa ne izbriše teh madežev. Ne more! Opravičilo z najvišjega vrha RKC je bilo tisto pravo in dokončno.
Da sprejmemo opravičilo, pa moramo znati odpuščati.
Da se vrnem na temo. Mislim, da so Slovenci že zdavnaj odpustili vsa ponižanja in grozodejstva. Samo čakamo še, kdaj bo predsednik države storil dejanje sprave (to je pa beseda oprosti) v dobro Slovenije. Morda je sedanji predsednik oseba, ki ve, da je on tisti, ki mora to storiti.
poglavar RKC ima moč narediti veliko več za ljudi po vsem svetu, nihče ne pričakuje opravičila, sploh tisti revni, ki nimajo danes niti pesti riža, ker zaradi opravičila ne bo preživel, preživel bo, če se mu bo pomagalo in inštitucija z toliko kapitala, je sposobna pomagati, seveda če to želi.
tistih Slovencev, ki so ta grozodejstva počeli ali jih doživeli, ni več veliko in meni se ni potrebno oproščati, ker ne bom imela popolnoma nič od tega. Važneje je, da zgodovinarji napišejo dejstva, katere se bodo učili naši otroci in njihovi otroci.
ma, le zakaj nekdo zahteva opravičilo od vnukov za grozodejstva njihovih starih očetov, mi ni jasno in mi tudi ne bo.
mladi se že davno ne obremenjujejo več z povojnimi in medvojnimi grozotami, tudi za našo srednjo generacijo je to le še zgodovina. Komu potem ustreza nenehno pogrevanje teh dogodkov, ja tistemu, ki želi prekriti svojo nemoč in usmeriti pozornost v drugo smer.
Ninej, strinjam se s tvojim prvim odstavkom, dodal pa bi, da RKC stori veliko ljudem, da dobijo pest riža, zdravila, šole… Želim, da naredi še več, pri tem pa lahko tudi mi prispevamo svoj delež.
Da se vrnem na temo, tisti Slovenci, ki so izvajali pritiske in silo so še živi in kar lepo se jim godi. Ne bom posegal v leta 2. vojne, dovoli pa, da dam primer kršenja človekovih pravic ne tako daleč nazaj. Obtožba proti četverici. In gospod Kučan je v morda prvič slišal, da so nekje zapisane človekove pravice. Tako, da ne drži, da se morajo opravičevati vnuki tistih, ki so počeli nasilje v totalitarni državi.
Ne zahtevam, temveč pričakujem opravičilo za kruta dejanja, ki so bila strojena s strani totalitarnega sistema.
“….nemoč in usmeriti pozornost v drugo smer.”
Ne, Ninej, so dejanja, ki jih je treba storiti in delo zaključiti.
ko že govoriš o procesu proti črtverice in njihovi obsodbi, če Kučan in Drnovšek (pa še kdo) ne bi posegla vmes, ter se ne bi zgodil slovenski narod, bi ti šterje, kar lep čas presedeli v kehi, tako pa so povlekli iz tega zase veliko dobrega, ja pa še pravi čas je bil in točno so vedeli, da jih ne bomo pustili na cedilu.
ne RKC ne naredi veliko oz. veliko premalo na njeno bogastvo, ki ga ima), to naredite tisti, ki za ta namen darujete, koliko vaših darov, pa dejansko pride v roke teh revežev, pa je že večji vprašaj.
ti pričakuješ, jaz pač ne, zame je to zgodovine in pričakujem samo boljši jutri.
kakšno delo, kdo ga je sploh po 60 letih spet načel, zato so zgodovinarji in zato so plačani.Kdo mi bo vrnil deda, ki so mi ga ubili domobranci, kdo mi bo vrnil prastrica, ki so ga ubili partizani, kdo mi bo vrnil drugega prastrica, ki so ga ubili domobranci, tik pred iztekom vojne, ker ni hotel sodelovati z nikomer, ne z partizani in ne domobranci, le skrival se je celo vojno. Torej izhajam iz popolnoma mešane družine, ki je bila na obeh straneh. Za vse grehe mojih prednikov, je že plačala moja stara mama, ko je ostala sama z ostarelimi starši in kopico malih otrok.
zato ne potrebujem prav nobenega opravičila od nikogar, vse vojne so umazane in v vseh vojnah, pred njo in po njej so žrtve, najtežje pa je če po vojni ne znaš in ne zmoreš naprej v prihodnost, sploh pa mi, ki tega nismo doživljali.
da so jih bili prisiljeni preseliti, saj so bile njihove barake, vključno z WC-ji na štrbunk,točno nad vodnim zajetjem. Torej, dokaj neprimerno za ves okoliš.
Zakaj ne bi šlo za primer z Romi ? Samo zato ker so se neki Romi lepega dne spomnili, da bi se poimenovali po svojem zdravniku ali kaj?
Biti državljan neke države ni težko, teže se je v to državo vklopiti kot enakopraven državljan.Posebej če si poln kompleksov.
Romi po priimku Strojan, sicer Brajdiči, so
od naše države dobili veliko več kot jim je bilo( naj bi jim bilo) odvzetega.
Mladine ne berem nikoli, dovolj mi je brati tvoje prispevke da vem, kaj tam notri piše.
Srečno 2008, želim!