Materinstvo sem si predstavljala čisto narobe
5 mesecev po porodu sem utrujena za znoret. Od težkega poroda sploh še nisem k sebi prišla. Pomoči nimam, razen moža, ker smo sami samcati na tem svetu.
Ko sem zanosila sem na Instagramu spremljala kar nekaj mamic kako je šel porod njim in nato še začetki materinstva. Vse lepo, one kot iz reklame, spočite in presrečna, od njih speči dojenček in presrečen očka. Zdaj pa ne vem, imam samo jaz tako smolo ali pa so one vse zlagane in zavajajo ter povzročajo slabo vest navadnim smrtnicam.
No pri nas ni nič od tega. Če pridem do tuša in se stuširam brez otrokovega joka se mi zdi, kot da sem zadela na loteriji. Več lačna kot sita, stanovanje totalna štala. Očka utrujen, ker hodi neprespan v službo, znerviran od tega ko gleda mene vso na robu obupa. Za pomoč nimamo dovolj denarja.
Če bi vedela, da je materinstvo tudi tako kot ga imam jaz, se za otroka verjetno nikoli ne bi odločila. Potem pa imam zaradi takega razmišljanja slabo vest in tonem še bolj. Mi lahko prosim kdo pomaga, magari z obljubo, da bo bolje.
Popokaj otroka in pojdita na svež zrak, ki ti bo veliko bolj koristil kot pa spremljanje vseh oh in sploh snemanj in spremljanj popolnih družin.
Večina spletnih objav je napihovanje, poveličevanje nekega zunanjega videza, ki pa z realnostjo pogosto nima povezave in se ne dogaja.
Ne smili se sama sebi. Koliko je ljudi , ki se nimajo na koga obrnit, pa kvalitetno speljejo vse zadeve.
Dobro bi bilo, če bi se več odklopila od omrežij in bila na prostem, kjer hitro srečaš še koga, samo s temi ljudmi se ne druži po omrežjih- več je osebni stik, pa če je tudi le za dober dan in par stavkov.
Vse dobro ti želim in veliko užitkov v naravi in v družini.
Bolje bo. Vsi smo šli skozi podobno, nekateri še hujše. Če je otrok zdrav, si že v prednosti pred mnogimi. Izkoristi vsak trenutek za počitek. Jaz bi ti z veseljem povarvala otroka ali opravila kakšen nakup, kaj pomagala, če bi bili iz istega kraja. Verjetno se tudi tam kjer živiš najde kdo, ki je podoben meni. Poskusi vprašati, nič te ne stane. Morda ima mož kakšne prijatelje, ali ti prijateljice, ki bi lahko dale eno roko.
Ne obremenjuj se s čistočo ali redom, dokler otrok ne prespi noči, ker nisi robot. To je izredno stresno obdobje in v tem obdobju vse kar ni nujno in neizbežno, odpade. Prednost imate vi 3 in vaše zdravje, dobro počutje, dovolj spanja. Hrano si skuhaj na zalogo, pa zamrzni kar lahko. Jesti moraš čim bolj kvalitetno.
Res bo kmalu bolje. Obljubim.
BOLJE BO! Materinstvo je naporno, a verjemi, da bo bolje. Ne obupaj, ne imej slabe vesti, večina nas je bila prvih nekaj mesecev/let neprespanih, ampak bo minilo. Potem sicer na vrsto pridejo druge skrbi …
Pa čim manj glej IG, če se ne zmoreš prepričati, da so nekaj slike na družabnih omrežjih, nekaj pa realnost. Za tvoje dobro.
Lej, bo bolje. Itak. Otrok raste in bo še naprej rastel. Postajal bo vse večji, več ga bo zanimalo, malo se bo tudi sam zamotil, bo bolj samostojen, igračke ga bodo začele zanimati, počasi boš šla tudi na wc brez, da bo tulil, kje si.
Meni je bilo naporno tam do nekje 11-12-13. meseca (pri vseh štirih), potem so se počasi unesli in začeli bolje spati in potrpeti kako minuto brez mene.
Saj bo. Malo se smili sama sebi, preveč pa tudi ne. Pojdi ven, če se hoče vozit z vozičkomi in hodi, to je zelo bolje od tega, da tičita v stanovanju. Zvečer, če se da poskusita z rutino, enim kar ne pošteka in težijo in težijo, ampak dolgoročno (za kasnejša leta), se splača tečnatiri že pri dojenčku.
Če moraš pod tuš ali na wc in cmeri in sitnari… ga daj pred vrata in pojdi opravit svoje. Če se bo drl, se pač tistih par minut bo. Ne bo konec sveta. Jaz se prav spomnim, da enkrat ko enostavno nisem mogla več, sem otroka dala v posteljico in šla v kopalnico, zaprla vse vrata in se zjokala do konca. Tam sem tičala kar nekaj minut, se vmes pomirila, se ofrišala z mrzlo vodo in šla nazaj. Je bilo bolje.
Sej bo. Ta lustno šele prihaja
Draga novopečena mamica, kot prvo, ne glej drugih na socialnih omrežjih. Vse je eno samo hvalisanje in napihovanje. Če želiš realnost, poglej Mariah Dolenc in drugačna mama (na IG). Obe sta realni in čisto nič pravljični. Ja, materinstvo je težko, še veliko težje, kot si prej predstavljamo.
In vedi, če imaš zdravega dojenčka, bo v parih mesecih bolje. Po enem letu večina začne spati ponoči (no, moja dva nista), pa smo preživeli. Tudi jaz sem bila sama v Ljubljani, z možem, ki je stalno potoval. Vse je bilo na meni in sem še generacija, ki je vse spucala, vse zlikala, vse skuhala. Zdaj te ne bo nihče obsojal, če ne boš imela kot iz reklame.
Ko otrok spi, tudi ti spi.
Poišči si kakšno sosedo, mogoče ti bo kdaj pomagala. Jaz vedno z veseljem pomagam.
Novopečena mamica, 12.05.2023 ob 08:32
5 mesecev po porodu sem utrujena za znoret. Od težkega poroda sploh še nisem k sebi prišla. Pomoči nimam, razen moža, ker smo sami samcati na tem svetu.
Ko sem zanosila sem na Instagramu spremljala kar nekaj mamic kako je šel porod njim in nato še začetki materinstva. Vse lepo, one kot iz reklame, spočite in presrečna, od njih speči dojenček in presrečen očka. Zdaj pa ne vem, imam samo jaz tako smolo ali pa so one vse zlagane in zavajajo ter povzročajo slabo vest navadnim smrtnicam.
No pri nas ni nič od tega. Če pridem do tuša in se stuširam brez otrokovega joka se mi zdi, kot da sem zadela na loteriji. Več lačna kot sita, stanovanje totalna štala. Očka utrujen, ker hodi neprespan v službo, znerviran od tega ko gleda mene vso na robu obupa. Za pomoč nimamo dovolj denarja.
Če bi vedela, da je materinstvo tudi tako kot ga imam jaz, se za otroka verjetno nikoli ne bi odločila. Potem pa imam zaradi takega razmišljanja slabo vest in tonem še bolj. Mi lahko prosim kdo pomaga, magari z obljubo, da bo bolje.
No če si instagram ”vplivnicam” verjela potem si morda samo naivna.
Spoči se, ko je mož doma si poskušaj vzeti nekaj minut zase. Ko otrok spi je pravilo spi tudi mama.
Otrok je sedaj lahko že na tleh in se bo počasi tudi začel igrat. Najlepše šele prihaja, pač prvih par mesecev je res bolj ”dolgočasnih” otrok spi, je in kaka/lula. Sedaj pa počasi že prihaja v fazo, ko se odzove. Zunaj bo počasi sonce gresta na sprehod in bo super.
Realno brez obljub in sajenja rožic. Če si trenutno zmatrana zaradi novorojenčka in upaš da bo bolje ko bo zrastel in šel v vrtec, te moram razočarat. Zakaj?
Gremo lepo po vrsti. Trenutno je tvoja skrb zakaj se otrok zbuja, zakaj noče spati, zakaj nj kupčka podrl takoj po hranjenju, zakaj joka čeprav je sit… Vse to je minimikro skrb, priprava za naprej. V vrtcu bo skrbi še več. Tebe bodo za vsako malenkost klicali da prideš po otroka.
V osnovni šoli se boš borila z njim glede učenja, glede njegovih izvenšolskih dejavnosti, z obnašanjem v šoli, z medsebojnimi odnosi s sošolci. Borila se boš s tem ali je tvoj otrok varen v šoli.
Ko bo najstnik se boš borila da ne bi imel slabo družbo, da ne bo posegal po drogi, alkoholu, da ne bo odhajal od doma neznano kam kot to počne ogromno razvajenih mulcev.
Borila se boš s tem na katero srednjo šolo se bo vpisal, kako mu bo šlo, kje hodi ponoči, kako bo prišel domov, ali bo naredil srednjo šolo, šel na faks ali v službo ali bo klošar.
Realno, zaenkrat tvoje skrbi niso velike… PONAVLJAM ZAENKRAT.. POČAKAJ PAR LET.
Good luck
Čisto vino, 12.05.2023 ob 08:59
Realno brez obljub in sajenja rožic. Če si trenutno zmatrana zaradi novorojenčka in upaš da bo bolje ko bo zrastel in šel v vrtec, te moram razočarat. Zakaj?
Gremo lepo po vrsti. Trenutno je tvoja skrb zakaj se otrok zbuja, zakaj noče spati, zakaj nj kupčka podrl takoj po hranjenju, zakaj joka čeprav je sit… Vse to je minimikro skrb, priprava za naprej. V vrtcu bo skrbi še več. Tebe bodo za vsako malenkost klicali da prideš po otroka.
V osnovni šoli se boš borila z njim glede učenja, glede njegovih izvenšolskih dejavnosti, z obnašanjem v šoli, z medsebojnimi odnosi s sošolci. Borila se boš s tem ali je tvoj otrok varen v šoli.
Ko bo najstnik se boš borila da ne bi imel slabo družbo, da ne bo posegal po drogi, alkoholu, da ne bo odhajal od doma neznano kam kot to počne ogromno razvajenih mulcev.
Borila se boš s tem na katero srednjo šolo se bo vpisal, kako mu bo šlo, kje hodi ponoči, kako bo prišel domov, ali bo naredil srednjo šolo, šel na faks ali v službo ali bo klošar.
Realno, zaenkrat tvoje skrbi niso velike… PONAVLJAM ZAENKRAT.. POČAKAJ PAR LET.
Good luck
Ma, ampak saj na začetku ne gre toliko za skrbi kot za utrujenost. Ne spiš in nimaš niti minute zase – to je mene čisto fizično izčrpalo bolj kot karkoli v naslednjih letih odraščanja. Sedaj imam že najstnika, kar marsikaj prinese s sabo, ampak je na nek način lažje kot pri novorenjčku, ki te potrebuje nonstop in res rataš en zombi. Zdaj grem lahko tečt za par uric, da se spiham po prepiru ali kakšnih najstniških forah, takrat je bilo to veliko težje. Ko dojenček enkrat začne več spati in ni več odvisen samo od mame (se neha tudi dojit), je veliko, veliko lažje. Kasneje so bile meni naporne edino še kakšne bolezni in obdobja trme, vse ostalo pa se nekako da shendlat, tako da avtorica, ne skrbet: kmalu boš ven iz tahujšega. Nova obdobja bodo prinesla nove skrbi, ampak takrat se vedno spomni, da si najhujše že dala čez in da bo od sedaj naprej samo še lažje!
1. ne glej fejk objave. Toliko pretiravanja in laži, kot je tam ni nikjer. Tako, da si lahko pomirjena glede tega.
2. avtorja “čisto vino” ne jemlji dobesedno. Če je otrok vzgojen, stvari funkcionirajo brez nekih pretresov. Če je prepuščen sam sebi, pa verjamem, da so vsako leto hujše skrbi. Imam doma 15-letnika in ni nič od tega, kar oni gor klobasa in straši. Stojta otroku ob strani, bodita mu varen pristan, postavita mu meje in bo vse ok, oz. brez hujših posledic.
3. Te meje pa mu začneš postavljat že zdaj. Ne teči na vsak jokec hitro k njemu, stuširat se moraš v miru, pa tudi kaj postoriti. Čeprav se zdi, da so še zelo majhni in nebogljeni, že na nek način preizkušajo, kje jim je meja, verjemi. In potem se to stopnjuje, otrok kmalu postane tvoj šef, kar pa ni prav. Težko verjamem, da nimaš prav nikogar, ki bi ti občasno kaj pomagal. Pomisli malo in naj ti ne bo nerodno poiskati pomoč. Imaš pravico in dolžnost, da pogledaš tudi nase. Vsi tvoji občutki se prenašajo na otroka, zato pusti “super mamice”, ker lažejo kot pes teče in poskrbi, da bodo ti občutki čim boljši. Boš videla, da tudi otrok ne bo več toliko jokal. Sproščena mamica, sproščen otrok…ali pa obratno. Vem, da si dobra in edinstvena mama, bodi močna, ne boj se vprašat za pomoč in predvsem verjemi vase. To obdobje bo minilo, pride novo in novo…in kmalu boš napisala, kako je lepo in se nasmehnila ob spominu na začetne spodrsljaje. Tako, kot se vse mame. Zdrži in bodi ponosna nase, da opravljaš najlepši poklic! Srečno!
V moji porodniški še nisem imela spleta doma. Sem šla po nasvetih starega ata “dojenček joče če je lačen, moker ali ga nekaj boli”, ves ostali čas zadovoljno spi ali pa opazuje okolico. Na srečo mi je uspelo, tudi s pomočjo nadomestnega mleka. Pa imela sem še dve pravili, ki sem se ju držala: počivaš ko otrok spi in vsak dan je bila zjutraj in zvečer ob isti uri ista rutina. Skoraj brez izjem.
Moža prosi naj ti najprej čuva otročka, da se sama skopaš in urediš. Potem pa si naredi nek okvirni plan. Čiščenje je vedno v času, ko je otroček buden in te opazuje iz stolčka ter z njim komuniciraš (se pogovarjaš, poješ, plešeš..), tudi ne rabi stalne interakcije, samo ko mu želiš kaj povedati ali on tebi. Ta 24/7 animacija otrok (in odraslih) je največja bedarija. In najlepše: ko on spi, ti počivaš na kavču (spiš, bereš).
Vsak dan bo bolje, ker odraščajo;) Še malo zdrži:)
Ja tako pocivas ko otrok spi, jaz sem tudi tako, brez slabe vesti .. na netu pa nisem visela, ceprav smo ga imeli, jst sm otroku brala ze od 5 dne ko sva prisla iz porodnisnice, mu pela, se z njim pogovarjala, ko sem slikala sem ga imela zraven in.mu govorila kaj slikam kaj mi to pomeni katere barve itd itn..
Prvo pravilo….. in edino pravilo!!!
Vsak otrok in mama je/sta drugačen-a, Ne primerjaj se z nobenim. Ne okrog izgleda, cartanja, spanja, nič!! Vsi smo imeli lepe trenutke in težke! Ampak objavimo samo lepe
Vzemi hrano, zizo in spakiraj v park, na sprehod. Naj spi v vozičku. Probaj samo dva dni in boš videla efekt!!
Pusti vse, poskrbi za higenski minimum in si spočij, jaz sem tudi sama ampak res sama, brez partnerja! Pa gre, ko mi je naporno spakiram tudi za dve uri v park, tam vse mine in je vse lažje!
Vse je minljivo . Čemu takšna panika ? Otrok bo rastel in čez dve leti bo slika drugačna. Postavili ste se v situacijo kjer jo prikazujete kot neminljivo . Kot da boste sedaj naprej živeli to . Saj veste da ne boste . Veste da bo minilo . Še vsem je. Sprejmite takšna stanja ker so normalna . Razmetano stanovanje? Pa kaj .,Zato pa ste dobili dojenčka , svojega otroka , ki mu boste nekoč pripovedovali vse to. Brez drame in histerije, ker ni potrebna pa tudi bolje ne bo čez noč. Bo pa !
Ja. Pa bo kar res. Imam že večja otroka in mi je po pravici povedano smešno, da je lahko mamica pri 5.mesečnem dojenčku tako napsihirana. Ko bo otrok shodil,bo še 100x bolj naporno…prva leta je fizično naporno,potem postane pa psihično…in ja. Neprimerljivo.
Tako da…prvo kot prvo nauči otroka spat. Čez dan svetloba,prižgan radio,tv…otrok mora vedet kdaj ke dan,kdaj noč. Zvečer nežna svetloba in ko je ura za spanje,tema in hoja po prstih.
Ne pa da že v porodnišnici čez dan spijo v temi,ponoči pa luči.
Ko se greš stuširat,otroka v jajčko pa zraven…če joče nič hudega. Čim več ga imeti na tleh,igralna površina je super. Sedaj je že tolikoo star,da se lahko malo zamoti z igračkami.
In ja. Še to. Primerjanje z instaGlupimi ženskami….bolano. Verjemi da je vse zlagano,ker večina teh žensk preživi z otrokom samo tisrih par minit za objave,potem pa jih uturijo varuškam.
Če boš delala na sebi oz.se potrudila spremenit v zadovoljno mamo,bo zadovoljno tudi dete. Le kako ne bo kričalo in se drlo cele dneve,če pa je mati čustvena razvalina. Pa dedcu tudi daj malo fraj da se naspi. Al pa idi ti v službo pa naj bo on doma z otrokom.
Drugace ste zdravi? Ker to je prvo najpomebnejse. Drugo kar je ali dojis ali po flaski? Ce dojis je mozno, da otrok ne dobi dovolj kaloricnega mleka in je posledicno lacen. Probaj dodajat oz glede na starost, si lahko pomagas z vecernimi kasicam, ki jih kupis v DM ali miller ipd. Ker valda si z gosto hrano ze zacela. Na koliko casa se pa doji? Ne vem al sem imela jaz taka otroka, al sem jaz to dosegla nezavedno ampak dojila sta se na 2-3 ure vmes sta se redko jokala in nisem takoj ob joku sla dojit, vendar sem pogledala kaj bi lahko bilo narobe. Vcasih prevroce, vcasih se je bilo samo potrebno otroka dotaknit, pobozat in se je tskoj pomiril vcasih pa res podojil. Ali nima ata se nekaj neplacanih dni dopusta? Naj to tudi sedaj ze koristi. Zato, da se naspite. Ce imate moznost, greste spat loceno, ce ne pa kombinirat da je en z otrokom zunaj drugi naj gre spat. 1 urca pa ena. Pri otroku je pomebna, in to zelo, tudi rutina. In sicer jutranji in dopoldanski del dneva je lahko bolj dinamicen, zahteven, nato pocitek okol 12 ( zato da je v vrtcu otroku lazje) po tem se nekaj aktivnosti, a po 18 uri umirjat zadeve, vecerna rutina umivanje, pizamca, hranjenje, svetloba manjsa, nic glasnih hrupov, navijanje muzike, tv porocil ipd. Nic tega proti veceru in zvecer. Oz naj bo bolj potiho. Otrokovi mozgani rabijo to. Mir in tisino. Ker med spanjem predeljujejo vse kar je otrocek cez dan dozivel. Tudi temperatura v spalnici oz prostoru kjer otrok spi naj ne bo vec kot 20 stopinj raje okoli 19.
Ti bom rekla tako, glede spanja je z leti res lazje. Pripravi se tudi da z vstopom v vrtec bi znal bit precej bolnisk. Meni je bil to najvecji sok oz tezava in sem imela slabo vedt, danes se sprasujem zakaj ze, ker sem nadoknali cez leto in cez leta vse in se vec nadur. In pa pri otroku bit strikten z rutino. Na to ne pozabit, splaca se. So pa potem z leti druge skrbi sploh, ko gre v solo, pride sorojenec… to pac tako je. Eno je tudi, da smo danes vsi razvajeni, vsi mislimo, da mora bit tako kot je na instagramih…sej poglej…cim njim otrok kdaj ne spi takoj aktivirajo tete, strice, babice dedije, vse ki jih imajo zraven, da se lohk naspijo al da kj nardijo. Ti si pa sama oz ste sami. Tako pac je. Lahko pa je tudi, da ti nagajajo hormoni po porodu, oz scitnica…je za pregledat. In ja vem kako je ko pridejo dnevi, ko o tusu lohk samo sanjas oz ko letis pod tus pa ti iz nepoznanega razloga otrok, ki je lepo spal 10 min, in ponavadi takrat spi vsaj 2 uri, zacne jokat ravno ko dvignes nogo za v tus, ali pa si se glih zacel zajfat, otrok pa se zacne iz nic zverinsko dret ne jokat, da te preseka….ampak jaz sem imela vsaj noci dokaj mirne. Ne vem kako vas otrok spi. Enim starsem je fino ce ga imajo pri sebi v postelji, sploh tisti ki so tudi ponoci pogosto priklopljeni na dojko. Jaz sem najina otroka vsakic, ob vsakem pocitku odlagala spat vedno in samo v posteljico, ki je bila cisto zraven mene, da sem cez ograjico lahko otrocka takoj pomirila z dotikom ce je bilo potrebno. Od 3m pa je bil samo okoli 4-5 ure zjutraj, se potreben podoj, ker sta spala. Dejansko vem, da je treba umirit glavo, opazovat otrocka kaj potrebuje in mu dat obcutek varnost in probat stvari, vcasih tudi kaj od nasih babic, kaj kar se nam zdi da to pa ze ne…
Vse, kar opisuješ, je popolnoma vsakodnevna slika mladih staršev. Tiste instagram blesarije so zlagane. Z dojenčkom je garanje, izmozgan prideš, zato ni treba imeti nobene slabe vesti, ne misli, da sta slaba starša, da imaš smolo itd. Tako pač je. Vzemi to na tak način “ah jebi ga, nekaj časa bo štala”. Stanovanje je v razsulu, noge ostanejo neobrite, lasje mastni, namesto pohajat ali na zabavo, se raje zlekneš na kavč, spanje primanjkuje. Mine. Otrok zraste, stvari se umirijo. Do takrat pa si vsa ta kaos dovoli in ga sprejmi. Najtežje je pri prvem otroku, ker si tega nihče ne predstavlja, dokler ne doživi. Jaz sem bila popolnoma iz faze, tako kot ti sedaj. Pri drugem sem že vedela, kaj me čaka in je bilo lažje, vse sem vzela bolj na flegma. Pri tretjem pa sploh. Nič več se nisem sekirala. Z možem sva se osredotočila na to, da so otroci veseli, nahranjeni in da sva z njimi. Vse ostalo pa če in kadar je čas. Bo bolje, verjemi. To je samo začasno.
Tudi pri meni je bilo prvič zelo naporno zaradi pomanjkanja spanja. Potem pa mi je znanka rekla, da je drugič lažje, ker veš, da to naporno obdobje hitro mine. Navadila sem se, da sem se spočila samo z ležanjem, če nisem mogla zaspati. Obvezno sem šla čez dan spat takrat kot hčerka. Po šestih mesecih je bilo čedalje lažje.
Mladi sledili imate povsem skrivljeno sliko odraslosti zaradi influencerjev, ki vam ga prikazujejo sanjsko skozi rožnata očala. K temu je pripomoglo tudi starševsko zavijanje v vato, ki je otrokom pričaralo vtis, da je vse enostavno, da kar prileti in da se ni potrebno potruditi za nič. Svoje naredijo tudi hormoni in ko odraslost nastopi z roko v roki še z otročkom, privrejo na plano stiske in depresije. Partner te nima od kod razumeti. Na mamo se obrni, vprezi vso pomoč, ki jo lahko, da ti bo lažje. Nekaj časa boš potrebovala, da se spoprimeš z novo situacijo, preden jo boš začutila kot tisto pravo. In zapomni si ta občutek. Otročka vzgajaj lepo, ampak ne razvajaj, jasno zastavljaj meje, in si zapomni, tvoja vloga je, da si mama in ne prijateljica. In otrok je samostojno živo bitje, ne tvoj podaljšek za poziranje.