Me je imel v resnici res rad?

Pred nekaj meseci sem “prekinila” s tipom, s katerim sva se poznala nekaj let, bolj zbližala pa sva se na eni poslovilni žurki pred dobrim letom. Takrat mi je povedal, da sem mu všeč od prvega trenutka, ko me je videl, da se mi je bal približati (čeprav ne deluje ravno plah, sploh, kadar kaj popije), bil pa je pod vplivom alkohola (za korajžo), jaz pa tudi. Mal sva se zalizala in si obljubila, da se še vidiva oz. slišiva. Ker sva se pred to žurko videvala zelo pogosto, vem, da sem mu bila všeč, …občutek, ki ne vara, vsakič, ko me je videl, je zažarel….
Ker me po tednu dni ni poklical, sem se opogumila jaz (čeprav tega nikoli ne delam) in mu poslala sms, šele nato je stekla komunikacija. Včasih po nekaj dni nič, včasih pa 20 na večer (nekateri, zelo vroči, z njegove strani) in kar je pri stvari najbolj čudno, vmes je med nama prišlo samo do nekaj srečanj (s skupnimi prijatelji), zares govorila na 4 oči pa nisva več. tudi zaradi nekakšne zadrege, ker zadeve nisva upala speljati,…pa še v precej oddaljenih krajih živiva. Vem, pa da nima kakšne trdne veze.
Enkrat sem se opogumila in ga povabila na kavo, ko sem bila slučajno v njegovem kraju (po sms-u, pa se dolgo ni javil, čez nekaj dni pa se je opravičil, da me ni hotel prizadeti,…), drugič pa je prišla pobuda z njegove strani (pa se je meni zdelo, kot da mu je žal, da jo je dal), nato pa je nekaj prišlo vmes, tako, da jaz nisem mogla… Samo sms-i, pa kakšen klic, pa sem vseeno vedno željno čakala njegovo pošto, on pa mojo.
Čeprav nisva več najstnika, vseeno nisva mogla narediti koraka dalje. to je trajalo kar nekaj časa, počasi je začelo izgubljati tisto “nekaj”, vse skupaj je obstalo na mestu.

Ko pa sva se res zadnjič, (po dolgem času), videla pred parimi meseci (spet skupni prijatelji), se me je kar izogibal, nalašč se je vrtel (dobesedno slinil) okrog drugih žensk (kot da bi mi hotel vzbuditi ljubosumnost) in ko sva se začela pogovarjati (jaz sem bila precej rezervirana), mi je začel “opevati” neko skupno znanko. Da ji je napisal pesem, ji dal telefonsko, pa ga ne pokliče…, da je keš p… Da je imel že veliko žensk (je pa sam!), da bi me, če bi imela otroka zapustil, ker bi zmeraj iskal kakšno lepšo, “boljšo”…
Bila sem totalno šokirana, ponižana in prizadeta, pa še nekaj jih je sedelo zraven.
Na koncu sem se poslovila z besedami, da se ne bova več videla, on pa, če mu bom poslala še kakšen sms (halo?!!). Dva dni po tistem me je poklical (slaba vest), pa sem bila preveč prizadeta in razočarana, da bi se normalno pogovarjala in sem, ne da bi mu karkoli očitala, zaključila pogovor. Naslednjič se nisem mu več oglasila. Ne vem, mogoče je mislil, da je vse OK, ker mu nisem nič očitala. Narobe?

Dolgo se nisem pobrala…
Nazadnje me je klical, nato pisal za novo leto, pred dvema dnevoma pa se me je spomnil s čestitko za rojstni dan??).

Sprašujem se, če je mogoče res kdaj kaj čutil do mene, (jaz do njega očitno nekaj sem, ker bi drugače ne bila tako prizadeta).

Ga je bilo le strah, da bi odpovedal,.. vse mogoče situacije in stavke sem razčlenjevala.. Ne vem več, nimam pa namena karkoli nadaljevati, ne gre. Prekinila sem stike, le za čestitke sem se zahvalila (po sms-u, seveda), kot da ni nič.

Kakorkoli že, sedaj je minilo že kar nekaj časa, verjetno bi mu bila sedaj sposobna povedati, kako sem se takrat počutila, pa nima več smisla…

Preden me obsodite, kakšna trapa sem, hvala, ker ste se pretolkli skozi tole zmedeno pisanje. Meni je kar malo lažje.

Po mojem se je sam igral s tabo. Moški, tisti nezreli, to delajo zard svojga ega. Ne se sekirat, nisi ti kriva.

Mislim, da ja.

Pameten nasvet, čeprav smo včasih prešibke, da bi to upoštevale, namreč- ne preveč analizirat!
Sama skušam vedno povsod najt logiko, sploh v teh moških bedarijah, ki jih počnejo in potem me ženske razmišljamo kot neumne, le kaj je to pomenilo, le kaj je mislil s tem, le zakaj… Ob tem lahko le znoriš!
Probaj si vtepst v glavo, da je bedak, ki se je le igral s teboj, ali pa bedak, ki sam ne ve, kaj bi rad. V vsakem primeru, takšnega ti ne rabiš ob sebi, ker moški so zato, da bi se imele fajn z njimi, ne pa znorele zraven, ne? 😉
Sama sebe prepričaj v to in idi dalje.

To je moj nasvet, govorim pa iz izkušenj, namreč imela sem podobno izkušnjo; nekoč, nekdaj, sem si ulovila enega. Bil je tisto vau, tisti sanjski moški, ko dol padeš. Tak, ki ga ne dobiš kar tako. Presenetilo me je, ker je bil čisto nor na mene, za moje pojme je vse skupaj šlo prehitro- on bi kar to pa tisto, sem mislila, da bo že o poroki začel govorit! 🙂 Sem mu to tudi povedala, se je umiril, bilo je lepo, mislila sem, da sem v pravljici. Naenkrat ga je vzela megla, ni se več oglasil, nič. Jaz, ponosna, sem si misla, ko te…
Od takrat dalje vedno, ko sva se srečala, on še kar prislinjen, meni nič jasno! Kaj je s tem tipom??? Sem si mislila, ok, mogoče pa bi vseeno šlo skozi, da mu dam še eno priložnost, mogoče ima res dober razlog za tisto obnašanje… pa že spet, ko sem mislila, da zdaj bo vse lepo in prav, se tip ponovno vgrezne v zemljo! In potem sem jaz potegnila črto, sama pri sebi zaključila, da je prasec, bedak, bla bla bla, da si me itak ne zasluži in vse to. 😉 Ni mi bilo lahko, dokler ga nisem videla z drugo žensko. Takrat sem videla, da me ne gane in sem vedela, da je vsega konec.
Tega je že dolgo, še zdaj je ves slinast, ko se srečava, čeprav ima še zmeraj tisto isto punco in jo seveda veselo vara. Jaz sem prijazna do njega, ampak imam mejo.
Če ne bi bilo mojega fanta in tiste njegove punce, ki se mi res smili, ker zgleda prijazna punca, bi ga lahko brez problema namotala nazaj, čisto po žensko. Ampak ne. Zakaj? Ker je škoda živcev. Ker bi se potem spet obremenjevala z vprašanji.

Malo se je zavleklo, ampak hotela sem ti povedati, da včasih enostavno ni logike, da se lahko postaviš na glavo, pa ne boš zgruntala, kaj se jim mota po nori glavi! 😉

Pa saj si sama ugotovila, da je navaden psiho… Bi, pa ne bi, pa ne ve katero bi, pa mogoče vseeno bi… Noro.

Ne, nikoli te ni imel rad! Kaj rad, če je tak ravnal s tabo, te niti spoštoval ni, kaj šele, da bi te imel rad. Tipi, i se tako obnašajo, so samo eni revčki, ki rabijo nekaj, da si napumpajo svoj ego in samozavest, ker so drugače bolj bogi, kar se tega tiče. Been there, done that, pa nikoli več!

Brez zveze se je ukvarjati s takimi tipi, ki imajo probleme sami s sabo, ki ne vedo, kaj v resnici čutijo, ne znajo povedati, kaj jih moti in kaj bi sploh radi. Potem pa usekajo ven kakšno traparijo, nato pa, namesto da bi se opravičili, se obnašajo, kot da ni bilo nič. Pomisli, kako bi bilo, če bi prišla skupaj, vse vajine probleme bi takole pometel pod preprogo. Takega razmerja si sigurno ne želiš.

Potegni črto. Konec. Prisili se, da niti pomisliš ne nazaj. Gremo dalje in samo naprej…
Če pa spet naletš na takega, pa spet hitra odločitev, kajti življenje je kratko..

lp

Človek je nesamozvesten in nezanesljiv do amena. Pusti ga pri miru. Naj se izživlja nad kom drugim ali pa s fuzbal žogo.

Ne vem, zakaj bi se morala počutit kot trapa. Zgolj zato, ker si naletela na bebota? Včeraj sem gledala n- ti del Rambota (!!!!!!!) in v filmu so izrekli celo nek filozofski stavek, ki me je globoko presunil, he he he. Namreč, da mora imeti bog butlje res rad, da jih je ustvaril tako množino.

Glede na to, kar si napisala, ne morem rečt, da te je imel ta osebek rad. Verjetno si mu bila všeč, pa ga je hitro minilo, ko je uvidel, da bi beseda lahko meso postala, he he he.

Tvoja prizadetost, užaljenost in šokiranost so čisto na mestu. To so reakcije normalno čuteče osebe na nenormalno obnašanje. Nima smisla razčlenjevati njegovega početja, ker izhajaš iz svoje normalnosti, če me razumeš. Pripisala si mu npr. slabo vest. Ja, vsak normalen bi imel slabo vest in tvoje sklepanje je vsekakor logično. Definitivno pa ni točno.

Kako je to bitje zmedeno, razcepljeno in ambivalentno v svoji buči lahko samo ugibaš. Resnično presojaš pa ga lahko po dejanjih. In kako se je do zdaj izkazal?

– pristopil ti je v pijanosti
– nakar ni več tvegal srečanja na samem
– v tvoji prisotnosti se je slinil po drugi ženski
– povedal ti je, da bi te zapustil, če bi imela otroka (????)
– da bi zmeraj iskal nekaj lepšega in boljšega…

Ne bi me presenetila, če bi mi povedala, da ta osebek živi samo z mamo, ali pa v družini, kjer njegov stari igra obroben karakter, ker je tako očiten in boleče klasičen primerek maminega sinčka, da kar peče.

Njegovi SMS-i, čestitke itd. so VERJEMI samo poskus, da bi tvoje misli še vedno fiksiral nase. In nič drugega.

Nekoč mi je en tak osebek rekel:”Ni važno, če me ljubite ali sovražite, samo ne biti indiferentni do mene”.

To je tisto, kar boli tudi tega tvojega narcisa. Nezainteresiranost. In če mu hočeš res poplačati ves trud, ko ti je kucal SMS-e in pošiljal kartice, ga preprosto ignoriraj. Nobenih zahval in odgovorov več. To je oseba, s katero se mora ravnati kot z izmečkom, da da kaj od sebe. Vendar to ni ljubezen. To je crying game. In moraš biti malo moten ali pa perverzen, da se jo igraš.

Zato še enkrat, preprosto odmisli ga. Znotraj je votel, okrog ga pa nič ni.

Hvala vsem za odgovore in odzive!

Pravzaprav ste mi vsi povedali tisto, kar sem že vedela (mogoče sem rabila kakšen obliž na moj ego, kar je pa tudi čisto človeško, a ne?).
Kakorkoli že, ne gledam več nazaj, samo včasih me še malo stisne, pa še to ne več tako zelo. Moj odziv je bil samo vljuden in nič več (pa bi bilo boljše, če bi ga sploh ne bilo..). Gremo dalje.

P.S. Koka, zadetek v polno! Clean cut!
Tisto z butlji bo pa po novem moj življenski moto. Drži.