Mene pa čudi vsakršna uporaba te črke v našem jeziku, saj ne obstaja niti ena beseda, ki bi jo vsebovala.Torej je v časopisu zapisan priimek Mesić pravilno, ali bi morali napisati Mesič?

hvala lp.

Kajpak je pravilno Mesić. Priimkov ne spreminjamo. Če se nekdo piše Mesić, se piše Mesić. In ne Mesič. Ć in Č nista ista črka, četudi se nam Slovencem tako zdi. Ker mi govorimo o trdem in mehkem Č. V bistvu pa ne obstajata trdi in mehki Č. Obstajata Ć in Č.

Obenem pa se najbrž nimaš nobene dileme, ko je treba napisati npr. Henry Lindsay …

V čem se po tvojem črka ć razlikuje od katerekoli črke iz drugih latiničnih pisav???

Pomoje je pravilno.

Prav imaš. In tudi New York se po slovensko pravilno napiše Njujork.
Ali pa je tako v srbščini, sem malo pomešala.

Kako se pa v EU (napr. Nemčiji ) napiše Mesić?

lp.b

V EU se to napiše na različne načine. Upam, da veš, da ne obstaja nekaj takega kot “jezik Evropske unije” ali “pravopis EU”.
V Nemčiji bi tudi Anže napisali brez strešice.

Pravijo, da rđavom kurcu i dlaka smeta. Te ta đ tudi moti?

Moj mož, ki ima priimek s “š” in “ž”, dela pretežno za tujino (VB, ZDA Nemčija, Nizozemska). Kadar je treba objaviti njegov priimek, se v vseh omenjenih državah sami od sebe potrudijo in poiščejo ustrezen nabor črk (to danes ni noben problem – priimek torej zapišejo v izvirni obliki, skupaj z “ž” in “č”.

Sicer pa v Sloveniji velja pravilo, da imena iz vseh jezikov, ki imajo latinično pisavo, ohranjamo v izvirni obliki.

V slovenski abecedi ni črke Ć. A če se nekdo tako piše, potem se to tako tudi napiše. In priimkov res ne spreminjamo. Me pa moti, da imam v potnem listu napisan priimek, ki se drugače konča na črko Č, napisan kot CH. Srbi, Makedonci, Hrvati, Bošnjaki, Črnogorci… pa imajo tudi črko Ć. Ponavadi se njihovi priimki končajo na Ć.
Mi je pa fajn, da Srbi angleške besede prevedejo dobesedno. Tako sem lani v Srbiji kupila DVD in je namesto George Washington pisalo Džorž Vašington. Zato pa je njihova angleščina tako dobra. Kajti pri nas sem že slišala starejše ljudi, ki namesto Nju jork rečejo Neu jork.

Filip,

Slovenci bi najbrž besedo rđavo, napisali kot rdžavo ali morda rdjavo.

Srbskega “piši kao što govoriš” jaz ne bi hvalil, še manj pa prevzel. Pri tem pride namreč do prevelikih poenostavitev in menim, da se se Srbom zaradi tega teže nučiti tujih jezikov, ne lažje.

Slovenski pravopis pa takoj na začetku pove, da v prevzetih besedah, zlasti imenih, uporabljamo tudi nekatere neslovenske črke.

Toygirl, mislim, da nisi razumela Filipove poante. To, kar si rekla pa ne drži, ker Slovenci nimajo nobenega razloga, da bi, če bi hoteli stavek napisati v hrvaščini/srbščini, uporabili slovensko abecedo. To je približno tako, kot če bi ti hotela napisati stavek v angleščini, pa bi ga napisala fonetično in v skladu s fonetičnimi zakoni slovenščine (aj lav Slovinija).

Moj priimek se konča s Č-jem, vendar do sedaj v bivših republikah še nisem naletel na človeka (v glavnem gre za uradnike), ki bi priimek napisal tako kot je v izvirniku. Zato mene ć moti iz načelnih razlogov – ker ni vzajemnosti. Se pa strinjam, da ne bi smeli delati razlike med tujimi črkami (y, x, ć, đ…).

LP

T. (s trdim) :-))

To ni res. Moj priimek se konča s Č in mi v vseh bivših republikah tudi napišejo Č. Zakaj bi mi spreminjali priimek? Če se mogoče pišete Popovič, oni vam dajo Popović, je verjetno krivo dejstvo, da je njim povsem logično, da je Popović z mehkim ć. Ker v originalu je nekoč tudi res bil.

ticintac,

tisto je bilo mišljeno kot hec. Mi je bilo tako smešno, ko sem videla, da piše na DVD-ju Džorž Vašington, da sem ga samo zaradi tega kupila. Ampak hotela sem povedati, da nisem vedela, da se priimek Freud bere kot Frojd in to dokler nisem prebrala en prispevek v srbskem jeziku, kjer je pisalo Frojd in sem tako ugotovila, da je Freud in Frojd en in isti priimek. Veliko je priimkov, nemških predvsem in madžarskih, ki ne vem, kako se izgovorijo in tukaj mi Srbi pomagajo. Seveda pa na splošno nisem za to, da se priimke spreminja.

Sem pa zasledila, da so priimek zdaj že umrlega nekdanjega hrvaškega predsednika Tuđmana Slovenci napisali Tudjman. Mislim, da v dnevniku TVS 1, pa čeprav se priimek piše Tuđman.

ena trda,

naši sorodniki, ki živijo v Srbiji, so pa Slovenci, se pišejo Kocjančič (trdi č) in ko jim napišem razglednico ali pismo, napišem Č. In vedno dobijo pismo. Jaz tudi nisem naletela na spreminjanje mojega “trdega” č. Edino v potnem listu kjer mi piše na koncu CH. Torej, če bi se pisala Popovič, bi namesto Popovič pisalo Popovich. In to me moti, zakaj ne napišejo kar Popovič??

Teh vaših CH res ne razumem. Da bi se en Srb mučil tipkati CH, ko ima Č na tipkovnici???

Piši kao što govoriš meni ni problematičen, dokler ne gre v skrajnosti. SI-EN-EN zame je skrajnost. Ker ko človek vidi CNN, ne bere. Prepozna znak. Avtomatično. Ko vidiš SI-EN-EN se moraš prav skoncentrirati, da ti potegne, kakšna reč je to.

Ena trda,

verjetno premalo hodiš po Jugi. Jaz imam pristen slovenski priimek s Č. Ni važno; receptor v hotelu, avtokampu, policaj na cesti, bančna uradnica na šalterju… vsi striktno pišejo ć.

Če napišemo ć kot č to res ni spreminjanje priimkov! To mislijo …ići in so na to pretirano občutljivi. Poznam primere Hrvatov, ki že 30 let živijo v naši državi in še vedno govorijo srbohrvaško in se jim to ne zdi sporno!? Mislim, da je slovensko prav napisano Č namesto Ć-saj slovenska abeceda ne pozna mehkega Ć. Isto velja za Đ (dž). Drugačna praksa pri nas pa izvira iz časov bratstva in edinstva, ki so zgodovina…..

lp.b

Hehe, torej naj ne bi imela nič proti, če bi v Nemčiji moje ime zapisalo kot Schpela?

Sicer se pa močno motiš, ko praviš, da Hrvatje govorijo srbohrvaško. Govorijo hrvaško. Srbsko govorijo v Srbiji, srbohrvaščina pa ni jezik, ampak je neki koncept iz tistih časov, o katerih ti slabšalno pišeš.
In ne, ne zdi se mi sporno, da govorijo svoj jezik. Grem stavit, da si med tistimi, ki se po eni strani zgraža nad tem, da Hrvatje v Sloveniji govorijo hrvaško, po drugi strani pa se zgraža nad potomci Slovencev v Agentini, ki ne znajo več slovensko. Dvojna merila pač.

Srbohrvaško menim zato, ker verjetno redkokateri Slovenec sliši razliko v jeziku. Jo morda ti? V bistvu Hrvati govorijo srbsko, le da imajo kak % svojeizumljenih besed-večinoma neposrečenih. To, da so zadržali materin jezik me ne moti, moti me, ko naprimer slišim “..dolazi na treči tir..” kot da smo v Varaždinu ali kje drugje v Jugoslaviji.. Si predstavljaš, da si prodajalka v kiosku na Dunaju ( ali bi moral napisat Wienna) in stranki rečeš kar po naše ;prosim želite?…..

bora, žal premalo poznaš svoj materni jezik (?), da bi bil lahko verodostojen v tej debati. Saj se lahko kaj pogovorimo, vendar:

– edinstvo je po slovensko enotnost,
– Wienna; v katerem jeziku bi bilo to?
– pa kar precej tehničnih napak je v tvojem pisanju, tako da …

O tem, ali Hrvati govorijo srbsko, ali je morda obratno, ali ni nič od tega, pa verjetno mi Slovenci težko govorimo.

Jo, seveda jo, ker jezika poznam. A tudi, če ju ne bi. Je to, da večina Evropejcev ne loču Korejcev od Kitajcev, razlog, da bi lahko pripadnikom teh dveh narodov rekli Kitajkorejci?

In ne drži, da Hrvati govorijo srbsko.
Še vedno pa ne vem, kaj te moti. Bi te tudi v Argentini motila slovenska beseda ali pa bi je bil vesel?

In o tem, ali Danci govorijo švedsko ali pa je morda obratno. Sicer pa so tudi slovenščino v 19. stoletju nekateri (tudi Slovenci!) imeli le za hrvaško narečje, tako da …

Res ne razumem: pravila o zapisu tujih imen so jasna in veljajo za vse latinične pisave. Ker ima hrvaščina latinično pisavo, latinična pisava pa prevladuje tudi v Srbiji (sploh v zadnjih letih, ko ciriličnega zapisa na ulicah skorajda ni videti, mlajše generacija pa skoraj praviloma uporabljajo latinični zapis), ne vidim nobenega problema, sploh pa ne potrebe po tako zagreti razpravi.

Ali mi lahko kdo razloži, po čem se razlikujeta Ć in npr. Y? Zakaj naj Ć ne bi imel pravice do izvirnega zapisa, pri Y pa nihče niti ne trzne?

Saj vidiš, da ne gre za to, da bi jih motil črka kot taka, ampak za nestrpnost.