Mejna in narcistična osebnostna motnja – brez cenzure

Če si z nekom in samo z njim mi te igrice da mi žena dovoli da imam ljubico pomeni samo eno-
Ona ima kakšnega za zraven.

Sam se nebom spuščal na njen nivo, če nima spoštovanja do drugih nima niti do sebe.
Da da se pa gre okol kurbat, po možnosti z poročenimi pa počne to kar je pred menoj.
Tako da pokaže kakšen gnoj je.

In upam samo da se ji do konca odpelje in gre in bo mir v hiši.

Se strinjam, v večini primerov je bolje, da se tega na prakticira.

Mogoče je njej normalno da jo obdeluje še kdo poleg mene. Meni ni in nebo.
Sem pa o tem zadnje čase veliko slišal- beri varanje žen ker so vsekane in nevejo kaj sploh hočejo.

Moja je popolnoma enaka.
Isto me blati in kritizira, govori da sem gnoj, otrok pa še ne pogleda kot da niso njeni..
Groza

Moja je popolnoma enaka.
Isto me blati in kritizira, govori da sem gnoj, otrok pa še ne pogleda kot da niso njeni..
Groza
[/quote]

ja dobrodošel v klub.

No če še kdo “faše” takšno puco.
O sebi govori v superlativih, najboljša v vsem. Se kmalu izkaže drugače.
Ni sposobna furat normalne veze.
Vsi okoli nje ji hočejo slabo, prijateljice( po navadi iste ali še slabše kot ona), “prijatelji” so bolj bivši ki pridejo prav če ni drugega.
Neurejeno otroštvo….

Hudič je, če tako poročiš…
Potem si za vse težave ki jih ima v službi, doma, s sorodniki kriv TI in samo TI!!
Najeda te , tuli, joka, ti pa se vsak dan počutiš manj vreden.

Ne niso vse take.

Ta vic pa najbolj opiše kako pa kaj.
Žal je v srbohrvaščini, upam da ga boste razumeli 🙂

KOLIKO KOŠTA DOBAR MUŽ….?????
Otvorila se prodavnica u kojoj se nude besplatni muževi. Kad žene krenu da odaberu muža moraju da poštuju sledeća pravila istaknuta na ulazu: “Ovu radnju možete posetiti samo jednom. Možete birati muža na šest spratova. Na bilo kom spratu možete sebi izabrati muža, ili možete da produžite i popnete se na sledeći sprat. Kada odlučite da se popnete na viši sprat, ne možete se vratiti na prethodni, možete samo otići dole i izaći iz zgrade.” I tako, ode jedna žena u prodavnicu da nađe sebi muža. Na prvom spratu na ulazu stoji natpis: “Ovi muškarci imaju posao”. Ona produži na drugi sprat i tamo vidi natpis: “Ovi muškarci imaju posao i vole decu”. Ode na treći sprat i tamo stoji natpis: “Ovi muškarci imaju posao, vole decu i lepo izgledaju”. Sad je već zadivljena, ali ne može da se suzdrži i ide dalje na četvrti sprat. Tamo natpis kaže: “Ovi muškarci imaju posao, vole decu, lepo izgledaju i pomažu oko kućnih poslova”. Zena brzo požuri na peti sprat, a tamo piše: “Ovi muškarci imaju posao, vole decu, lepo izgledaju, pomažu oko kućnih poslova i veoma su romantični”. Sad je već u velikom iskušenju da ostane i razgleda, ali odlučuje da produži odmah na šesti sprat. Na šestom spratu nailazi na natpis: “Vi ste posetilac broj 71 456 012. Na ovom spratu nema muškaraca. Ovaj sprat postoji samo kao dokaz da vam se nikada ne može udovoljiti. Hvala što ste nas posetili”.
Preko puta je otvorena radnja, slične namene samo za muškarce.
Na prvom spratu je pisalo- ovde su sisate plavuše. Do drugog sprata niko nije stigao…

No, če Srečko noče biti konkreten, bom pa jaz :). Pa se učimo na njemu..
Na primer, spodnji stavek je eden tistih, ko vam mora začeti goreti alarm, da imate pred seboj verjetno zelo narcistično osebo ( skoraj knižni primer) :
“Toliko empatije, ki jo imam jaz, do bolnikov
ali pomoči potrebnih ima malokdo. Naj na temu ostane. Upam, da boš to sprejel
in razumel.”

Empatija je slišati, razumet, čutiti drugega in zdi se mi, da Srečko lahko sliši, tazume in čuti zgolj samega sebe. Drugi so, se mi zdi, dojeti bolj kot objekti, ki jih bo on s svojim vseznalstvom spravil v red, tako, da bodo mislili, čutili in razmišlajli kot on meni, da je prav in ga nato primerno častili, kot rešitelja. Vsaj tako lahko zaključim iz njegovih postov.

Če temu dodamo še občutek grandioznosti, precej hudo pomankanje resničnega zanimanja za druge in usmerjenost zgolj nase in izjemno sposobnost preslišanja kakršne koli konstruktivne kritike , občutek večvrednosti in da se ves čas vrača, čeprav so mu vsi že ne vem kolikokrat povedali, da jim njegova razglabljanja ne pašejo in so jim odveč in jim ni prijetno in se je že sam neštetokrat poslovil, pa si vseeno ne more kaj, da ne bi svojo veličino delil z nami….potem pošteno tulijo že vsi alarmi.

Vendar je za ljudmi z nacističnimi značajskimi potezami žal značilna tudi popolna nesposobnost samouvida in samorefleksije, ki jo običajno nadomestijo s projeciranjem svojih napak na druge
zato verjetno tudi ta post ne bo zalegel, da bi se vsaj malo zamislil.

Seveda dopuščam tudi možnost, da se motim, če pa se ne in bodo ostale stvari takšne kot so, bom od sedaj brez komentarja brisala vsak njegov post.

GittaAna

Glede, da sem poklican za odgovor, bom tukaj v moji temi brez cenzure odgovoril.
Draga GittaAna, žal mi je, da je tvoj intelektualen ( ? ) odgovor na nivoju sovražnega govora.
Pa se učimo na naši dragi GittaAni.

Ko prebereš njeno pisanje iz njega kar kipi sovraštvo. Od kje ji to, se sprašujem.
Ima elemente narcizma in elemente feminizma.
Narcizem je izraz, ki izvira iz grške mitologije. Narcis je bil bog, ki se je zaljubil v odsev lastne podobe v bazenu z vodo. Dandanes se uporablja za opis osebe, za katero je značilna sebičnost, nečimrnost, ponos in egoizem.
Vir; https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Narcizem
Feminizem;
Mesto žensk ali (vas) moških?
Objavil/a Roman Vodeb, dne 2013-10-23 ob 20:51:30
TALE ZAPIS SO MI NA MMC RTV UMAKNILI. ZATO GA OBJAVLJAM NA TEM MESTU. NIKOGAR NE ŽALIM, SAMO KRITIČNO MISLIM FEMINIZEM, SIMONE DE BEAUVOIR (NJEN DRUGI SPOL) IN RDEČE ZORE NAD MESTOM ŽENSK.

Oktober je (v Ljubljani), kot že dolga leta, tudi letos v znamenju žensk, bolje rečeno Mesta žensk, ali še natančneje Rdeče zore nad Mestom žensk. Že devetnajst let poteka mednarodni festival sodobne umetnosti, seveda umetnic ženskega spola; moških je na tem festivalu bolj za vzorec oziroma imajo bolj obrobno in suportivno vlogo. Letošnja novost je povezava z mednarodnim feminističnim in queer oziroma lezibičnim festivalom Rdeče zore. Celoten oktobrski projekt se torej leto Rdeča zora nad Mestom žensk. Siceršnji »osmomarčevksi« festival se je sedaj združil z Mestom žensk oziroma Mesto žensk dopolnjuje in teden (od 2. do 13. oktobra) razvleče do 26. oktobra.

Kakšne notranje boje so imele aktivistke oziroma ideologinje – sicer heteroseksualne ženske – z lezbijkami, ki gravitirajo k Rdečim zoram, verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Dejstvo pa je, da sodobni feminizem spontano ugotavlja, da je ideologija feminizma morda res preveč kontaminirana z militantnimi lezbijkami in z njihovimi včasih res nemogočimi stališči in zavzemanji.
Feministke v resnici niso tradicionalne (beri: »normalne in naravne«) ženske – pa vendarle: feministke pač niso ženske s tradicionalnimi pogledi na svoj in nasprotni spol. Večina njih ne seksa z moškimi, ali pa zalo poredko. Da bi oboževale – npr. oralno – »organ, ki njim na telesu manjka«? Se raje ubijejo! Med feministkami so tudi aseksualne ženske, ki so se jim moški skozi življenje zagravžali – večinoma (verjetno) zaradi spolnih zlorab. (Ta svoj večni problem bi sicer lahko reševale na konceptualno povsem drugačen način – s psihoterapijo.) Feministke so ženske – bolje rečeno niso ženske, najraje bi zapisal, da gre za »vaginalna bitja« –, ki čist drugače gledajo na koncept spolov kot običajne, torej normalne ženske.
Mesto žensk ali (vas) moških?
Objavil/a Roman Vodeb, dne 2013-10-23 ob 20:51:30
TALE ZAPIS SO MI NA MMC RTV UMAKNILI. ZATO GA OBJAVLJAM NA TEM MESTU. NIKOGAR NE ŽALIM, SAMO KRITIČNO MISLIM FEMINIZEM, SIMONE DE BEAUVOIR (NJEN DRUGI SPOL) IN RDEČE ZORE NAD MESTOM ŽENSK.

Oktober je (v Ljubljani), kot že dolga leta, tudi letos v znamenju žensk, bolje rečeno Mesta žensk, ali še natančneje Rdeče zore nad Mestom žensk. Že devetnajst let poteka mednarodni festival sodobne umetnosti, seveda umetnic ženskega spola; moških je na tem festivalu bolj za vzorec oziroma imajo bolj obrobno in suportivno vlogo. Letošnja novost je povezava z mednarodnim feminističnim in queer oziroma lezibičnim festivalom Rdeče zore. Celoten oktobrski projekt se torej leto Rdeča zora nad Mestom žensk. Siceršnji »osmomarčevksi« festival se je sedaj združil z Mestom žensk oziroma Mesto žensk dopolnjuje in teden (od 2. do 13. oktobra) razvleče do 26. oktobra.

Kakšne notranje boje so imele aktivistke oziroma ideologinje – sicer heteroseksualne ženske – z lezbijkami, ki gravitirajo k Rdečim zoram, verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Dejstvo pa je, da sodobni feminizem spontano ugotavlja, da je ideologija feminizma morda res preveč kontaminirana z militantnimi lezbijkami in z njihovimi včasih res nemogočimi stališči in zavzemanji.

Program – prvi in drugi del – je oziroma bo (do 26. oktobra) tudi letos vseboval – pravijo pa (beri: želijo si), da tudi odkrival in opredeljeval – »vpliv performansa na različne segmente feminizma, teorije spolov in skušal skozi umetnice nekaj prispevati k diskurzu o sodobni politiki« torej ideologiji (obeh) spolov. Če smo malce pikri in filozofski, lahko rečemo, da festival v resnici ne bo nič odkrival, bo pa skušal ljudem predstaviti poglede, ki jih ima na koncept spola feminizem. Festival bo skušal ideološko vplivati, torej indoktrinirati udelžence in mimobežne opazovalce s (pro)feminističnimi pogledi na svet, na družbo, na razmerja med spoloma. Feministke v resnici niso tradicionalne (beri: »normalne in naravne«) ženske – pa vendarle: feministke pač niso ženske s tradicionalnimi pogledi na svoj in nasprotni spol. Večina njih ne seksa z moškimi, ali pa zalo poredko. Da bi oboževale – npr. oralno – »organ, ki njim na telesu manjka«? Se raje ubijejo! Med feministkami so tudi aseksualne ženske, ki so se jim moški skozi življenje zagravžali – večinoma (verjetno) zaradi spolnih zlorab. (Ta svoj večni problem bi sicer lahko reševale na konceptualno povsem drugačen način – s psihoterapijo.) Feministke so ženske – bolje rečeno niso ženske, najraje bi zapisal, da gre za »vaginalna bitja« –, ki čist drugače gledajo na koncept spolov kot običajne, torej normalne ženske.

Ko govorimo o feministkah in njihovo percepcijo (obeh) spolov seveda ni nepomembno kakšne spolne usmeritve so. Ne gre za to, da so mnoge ortodoksne lezbijke, druge aseksualke (ker so se jim moški zagravžali, ali pa so imele dominantno mamo ali pa jih je morda zgolj oče naslavljal kot sina, ki ga ni imel), tretje pa preprosto prakticirajo seks z obema spoloma – nekatere pa so čisto normalne, le da jim je feminizem skozi šolanje opral možgane, jih indoktriniral z ideologijo feminizma. Namreč: spolna usmerjenost – tudi heteroseksualna – vselej simptom, simptom določenih infantilnih procesov (najbolj tisti, ki so vezani na Ojdipov kompleks in kastracijo). In otroci (deklice) s specifičnim oziroma »težkim« otroštvom v primarni družini – takim, ki so ga imele mnoge feministke –, imajo pogosto problem s svojo spolno željo in spolno identiteto. To se seveda vselej pozna v njihovem vsakdanjim življenjem in v njihovih interesih tar afinitetah v mnogih življenjskih situacijah. Feministke so torej simptomatsko (pre)okupirane z ubadanjem oziroma s pozicioniranjem obeh spolov v družbi.

Medtem ko »normalne«, bolje rečeno tradicionalne ženske, ki jim je feminizem deveta briga, blestijo v svoji koži in se povsem spodobno znajdejo v svojem življenju, še posebno takrat, ko svojo pojavnostjo – lepoto in seksapilom – briljirajo, feministke vselej dramatizirajo svojo vlogo in družbeni oziroma (med)spolni položaj. Pritožujejo se torej nad (med)spolnim položajem, da ne rečem mestom – pa ne tistim, ki ga ženska navadno zaseda v seksualnem aktu oziroma »figurah veneris« (mimogrede: tudi ta jim gre na živce), ampak položajem/mestom, ki ga zasedajo v družbi oziroma »mestu« (če le ne živijo na vasi) – odtod verjetno tudi umetniški slogan: Ustvarimo si mesto.

Če umetnost dojemamo tako, kot je predlagal Freud, torej kot simptom, v katerem se reflektirajo nezavedni procesi umetnikov, v tem primeru umetnic – tudi v primeru Mesta žensk, še bolj pa v primeru Rdečih zor (nad Mestom žensk) – lahko rečemo, da ideološko jedro obeh festivalov predstavlja nezadovoljstvo z družbenim spolom (gender) v katerega so ujete feministke. Feminizem je simptomatična ideologija, ki zadnja desetletja – vse od Simone de Beauvoir in njenega Drugega spola – predstavlja trend levoliberalnih politikov in pripadnikov anarhičnih družbenih skupin/trendov. Slovenija je v tem kontekstu naravnost obsedena s Simone de Beauvoir in njenim Drugim spolom.

Ljubljanski festival Mesto žensk je torej potekal pod geslom Ustvarimo si mesto – jasno, saj so ideologinje festivala hotele moškim nekaj sporočiti. Jedro všečnosti slogana je – tako kot vedno – v nezavednem. Ne da se sicer točno vedeti – špekulacija pa je legitimna – da so ideologinje festivala nezavedno podlegle želji oziroma apelu, da naj bi bila vas, za razliko od mesta (ki naj bi bilo žensko), prepuščena moškim. Feministke si v resnici res strašansko želijo – in to je njihov simptom – zasesti mesta moči in oblasti, in to v »mestu«, ne na »vasi«, torej na obrobju. Feministke hočejo na vodilne družbene položaje – Alenko Bratušek že imajo, tu je še Anja Kopač Mrak, in »gospodaric (z bičem)« bi se še nekaj našlo po ministrstvih in direktoratih, da o fakultetah ne govorimo. Ve se, da feministke tarnajo, da ženske v družbi nimajo (prvega) mesta. Tudi aluzija na Simone de Beauvoir, in letošnji ponatis feministične biblije Drugi spol, je povsem legitimna. Namreč: če so v družbi na prvem mestu moški, si morajo ženske ustvariti (svoje, če že ne kar prvo) mesto – z (domnevnim) t. i. drugim mestom niso zadovoljne. Z večno žensko »drugostjo« je bila obsedena že Simone de Beauvoir. Zaradi te domnevne »drugosti« (in ne »prvosti«) je bil Drugi spol sploh napisan. To psihotično, tisoč strani obsegajočo »šephovino«, je omenjena »moškinja« pisala dve leti – in naposled izdavila: »Ženska se ne rodi, ženska se postane«. Jasno, bi rekel Freud, in dodal, da je anatomija genitalij – moških in ženskih – usoda, pa tudi koncept koitusa (spolne združitve) je posledično natančno tak kakršen je: sado-mazohistične oziroma aktivno-pasiven, torej »dajajoče-sprejemajoč«.

Temeljni Freudov oziroma psihoanalitični atribut k mozaiku sociologije spolov je, da se moški v druži ne bi ne mogli, niti hoteli peteliniti, da ne rečem(o) »kurčiti«, če ne bi imeli penisa, torej takšnih (penetrirajočih) genitalij, kot jih imajo. In ženske po drugi strani ne bi bile ujete v moški pogled oziroma telesni narcizem, če ne bi bile »ne-cele«, torej brez tega fatalnega in za žensko fascinantnega priveska, ki lahko postane (»dajajoč«) »pristojek«. Ženska nemočnost in svojevrstna »sprejemajočost« je kompatibilna z moško »dajajočostjo«, tisto »dajajočostjo«, ki jo diktira anatomija genitalij.

Že prve kritike Beauvoirinega Drugega spola, moške in ženske, so šle prav v smer, da ženske v družbi sploh niso druge, torej ne zasedajo drugega mesta. Ženske v družbi imajo svoje mesto, in moški natančno vemo, da je to mesto PRVO in nikakor drugo. Vse se (v resnici) vrti okrog žensk, res da lepih in feminilnih, ne pa možatih (faličnih) in – se opravičujem – grdih. Dikcija, da se svet res ne vrti okrog grdih (beri: ne dovolj lepih) žensk je seveda neznosna in sprožila val nelagodja oziroma vihar ogorčenja. Nekatere resnice pač ne smejo biti izrečene/zapisana – v časih, ko ni več Janeza Ruglja, te resnica očitno izreka(m) samo še Roman Vodeb (ki ga feministke redno zažigajo na grmadi). Dotična (kruta) resnica pa je vendarle povsem legitimna: govoriti o prvem in drugem spolu (v človeški družbi) je hud konceptualni zdrs. Ženske v resnici (sploh) niso DRUGE, tako kot moški (sploh) niso PRVI.

Vendar – ker je tale (moj) »pogled« mnenjski, kljub temu, da se v ozadju nahaja korpus psihoanalitičnih argumentov (proti feminizmu in hkratni glorifikaciji ženske feminilnosti in lepote), je kruto nadaljevanje neizbežno.

Namreč: za Simone de Beauvoir se (neuradno) ve, da je bila mizogina lezbijka – uradno partnerstvo s Sartrom je bilo le krinka –, ki se je hudovala nad vso feminilnostjo žensk, ki so jo dotlej, večinoma pa tudi danes, pojmovali za normalno in naravno. Beauvoirina mizoginija je bila v resnici hujša, kot jo premore katerikoli moški antifeminist (npr. Freud, Weininger Rugelj ali moja malenkost). Neutrudno – na tisoč straneh – je, tako kot današnje feministke, skušala dokazati, kako je ženska neupravičeno drugi spol, moški pa prvi. Posmehovala se je iz paradigme zakonskega življenja, materinstvo je obsojala, češ da uničuje ženskam kariero – in jasno: svojih otrok ni imela. Moške semenčece je (po)imenovala/označevala kot klice, prevod bi lahko bil tudi bacili. Zarodek v materinem telesu pa parazit (zajedalec)!? Matere z veliko otroci oziroma mnogorodnice je t. r. zmerjala z izrazom matrona (vélika Mati) in celo (kura/kokoš) »nesnica«. Ženske, ki so se oziroma se neskončno zaljubljajo v moške, je obsojala. »Venerični drget«, torej orgazem, je po eni strani obsojala – ko pa je bilo treba blatiti moške, je rekla/zapisala, da se ne potrudijo dovolj za svoje ženske. Žensko hlinjenje orgazma pripisuje nesposobnim moškim, ne ve pa, da je pogosto ravno ženska glava, torej njene infantilne potlačitve, kriva za anorgazmičnost. Klasični koitus preko katerega žensk doživi orgazem, pojmuje kot akt nasilja (nad žensko), v katerem moški zmaga, saj žensko premaguje, jo penetrirajoče dominira. Moška pohota ji predstavlja nekaj najbolj obsojanja vrednega, njihov penis pa dojema kot nekaj najbolj nagnusnega, kar se je lahko pojavilo na tem svetu. Prav tako obsojanja vreden se ji zdi ženski mazohizem oziroma uživanje v njem. Frigidnost pripisuje moškim, in seveda ne ve, da največ frigidnosti, ki jo ženske občutijo v odraslosti, nastane v otroštvu. Pojav ženske psihoze pripisuje moškim in vstopu v zakonski »jarem«, in pri tem ne ve, da se gentsko predispozicionirana psihoza res pojavi med 18. in 22. letom – torej takrat, ko so s ženske v njenem času poročale. Ampak niso bili moški krivi za pojav ženske psihoze, pač pa kvečjemu ponesrečeno otroštvo in/oziroma genska predispozicija. V svojo kritikarsko držo do moških spontano in simptomatsko, torej dokaj nepazljivo projicira lastne nezavedne težave in probleme, torej potlačitve – npr.: zavidanje penisa, saj pravi, da moškem penis ženske ne bi odrezale (odstranile, kastrirale), pač pa bi ponižale njegovo (vse)mogočnost. Beauvoirjeva priznava (svojo zavist), da bi ženska »rada moškega pohabila tako, da bi mu odvzela njegovo prihodnost, projekte«.
Vir; http://www.publishwall.si/roman.vodeb/post/85313/mesto-žensk-ali-vas-moških

Kot sem že izjavil enkrat. Psihiatrija je izgubila svoj kompas že več kot pred 30 leti.
Njihov mehki pristop, da majhne rezultate ali nobenih. Sam uporabljam trd pristop, ki da močne rezultate. Ko to omeniš, si za intelektualnega pezdetka sovražnik, ki ga je treba z vsemi sredstvi degradirati in uničiti. Ni tako draga GittaAna.
Citat:
Psihiatri so pa uživali v pripovedovanju o razkroju človeka, samo o tem so govorili, nič o tem, kaj napraviti. Spomnim se, da so čislali dva pacienta – pacienta, ki je bil velik revček, pa se je hvalil, da podpisuje čeke, in pacienta, ki se še nikoli ni ulegel z žensko, pa je fantaziral, da jih ima ne vem koliko. Ali pa pacienta, pezdetka, ki je govoril, da je predsednik srednjeevropske vlade, da zamenjuje ministre … To so nam prikazovali s takšnim užitkom, niso pa prikazali nobenega rehabilitiranega človeka. To me je motilo.
Vir; https://www.playboy.si/branje/intervju/dr-janez-rugelj/

Ker sam uporabljam intelekt in razum, draga GittaAna, potem ti pristaneš med intelektualne pezdetke.
Citat;
Rugelj: Jaz sem človek razuma. Jaz verjamem samo v razum. In pravi človek vse uredi samo z razumom. Če je pravi. Če je intelektualni pezdetek, potem pa nič.
Vir; https://www.playboy.si/branje/intervju/dr-janez-rugelj/

Sedaj sem postavil temelje za moj učni načrt o tebi.
Po zgoraj napisanemu si narcistično feministični intelektualni pezdetek. Edini, dvom mi poraja tvoj intelekt, ker pred svojim nickom GittaAna nimaš dr, mg ali kaj drugega. Pač si podpovprečna po intelektu.

Ko smo v učnem načrtu predstavili in opisali našo drago GittaAno, lahko sedaj gremo na njeno pisanje.

No, če Srečko noče biti konkreten, bom pa jaz :). Pa se učimo na njemu..
Na primer, spodnji stavek je eden tistih, ko vam mora začeti goreti alarm, da imate pred seboj verjetno zelo narcistično osebo ( skoraj knižni primer) :
“Toliko empatije, ki jo imam jaz, do bolnikov
ali pomoči potrebnih ima malokdo. Naj na temu ostane. Upam, da boš to sprejel
in razumel.”

Tu je lepo razvidno, kako deluje bolana oseba.
Tako, da si na podlagi mojega iskrenega pisanja, mene etiketirala ( beri; v svoji nori domišljiji ),
označila za narcistično osebo ( skoraj knižni primer) : brez argumenta.

Empatija je slišati, razumet, čutiti drugega in zdi se mi, da Srečko lahko sliši, tazume in čuti zgolj samega sebe. Drugi so, se mi zdi, dojeti bolj kot objekti, ki jih bo on s svojim vseznalstvom spravil v red, tako, da bodo mislili, čutili in razmišlajli kot on meni, da je prav in ga nato primerno častili, kot rešitelja. Vsaj tako lahko zaključim iz njegovih postov.

Zopet pisanje, na podlagi domišljije, brez argumentov.

Če temu dodamo še občutek grandioznosti, precej hudo pomankanje resničnega zanimanja za druge in usmerjenost zgolj nase in izjemno sposobnost preslišanja kakršne koli konstruktivne kritike , občutek večvrednosti in da se ves čas vrača, čeprav so mu vsi že ne vem kolikokrat povedali, da jim njegova razglabljanja ne pašejo in so jim odveč in jim ni prijetno in se je že sam neštetokrat poslovil, pa si vseeno ne more kaj, da ne bi svojo veličino delil z nami….potem pošteno tulijo že vsi alarmi.

Zopet izmišljevanje stvari, da lahko plete svojo zgodbo.

Vendar je za ljudmi z nacističnimi značajskimi potezami žal značilna tudi popolna nesposobnost samouvida in samorefleksije, ki jo običajno nadomestijo s projeciranjem svojih napak na druge
zato verjetno tudi ta post ne bo zalegel, da bi se vsaj malo zamislil.

Seveda ne bo zalegel. Zakaj, sem že zgoraj opisal, lahko pa dodam, narcistični feministični intelektualni pezdetek, to svoje bolezensko stanje refleksira na druge.
To je jasno razvidno iz tvojega pisanja in to je šolski primer narcizma. Ni tako. GittaAna

Seveda dopuščam tudi možnost, da se motim, če pa se ne in bodo ostale stvari takšne kot so, bom od sedaj brez komentarja brisala vsak njegov post.

Sedaj pa draga GittaAna, kateri pravi moški se pa ustraši tako nepomembne osebe; patetične, zakompleksane, brez karakterja in samopodobe.
Zato pa sem odprl to temo. Kajti tvoje sovraštvo do pravih moških, kar kriči iz veliko tvojih postov. Kjer, če si iskren, ti ne ustreza, brišeš in se skrivaš za svojimi izmišljenimi zaključki. Pač, saj te razumem. V svoji majhnosti ne moreš drugače.
Pa, ne biti užaljena, resnica je taka, kot zgoraj piše.
Lep dan ti želim GittaAna

Ah ženske, upam da vidite kam ste nas pripeljale s svojo pametjo.
Poglejte današno mladino.

Kstoner-dober vic.

A jaz bi šla tudi na 6.sprat-poleg vsega (imajo posao, vole deco, pomagajo pri hišnih opravilih, so lepi, so romantični) –

manjka še ta- da dobro seksajo, se z veseljem potrudijo za žensko, so odprti in brez predsodkov.

Ja, ljudje smo si različni, a lahko je nekdo oh in sploh krasen mož po objektivnih merilih, a če bo spolno življenje šepalo, bo šel zakon lih tko prej ali slej po gobe.

In to ni nobena eksotika ! Ogromno je zakonov in vez, kjer se moškim ne da seksat in moramo ženske prositi za seks. Pa so lahko v vseh ostalih pogledih super partnerji. Nam ženskam pa to pusti grozne posledice na psihi, prav travme.

Mene je 7 let biti v takih vezah tako psihično uničilo, da bog pomagaj…no da ne zaidem v offtopic.

Pri meni je tako da jaz bi tudi 3x na dan 😉 ampak gospe ni, 100 in en izgovor. No saj mogoče ji je ampak ne z menoj.;)

Kak šrot to hodi po svetu. 🙂 obsesivno kompulzivne drkadžije, ki niso sposobni najt normalne babe. Jokate kolk so vse grozne. Zakaj pa vztrajate s takimi? Res čudno, da vas ob vaši popolnosti, požrtvovalnosti in skrbi za otroke ena ne ukrade. Še na tistih forumih, kjer sodelujejo strokovnjaki za duševne motnje, so vas prisilno odstranili. Je že čas, da si priznate, da sodite na zaprti oddelek. Pač niste kompetentni za zdravo razmerje, jbga.

Mogoče zato ker so se učile na napakah ?
Ker so mojstrice manipulacije?

Ja ker v današnjih časih če si normalen si čuden, oz. če se manipuliraš z ljudmi , lažeš si pa fajn oseba ker se znajdeš?

Ja in kakšna je to mama ki je več do športanja kot da bi bila doma z otroci.

Ne, nisi razumel – resnični de.bil si ti, če zares vztrajaš s tako žensko. Sebe imenuješ moški? V resnici si zguba brez jajc, ki si je ne upaš načevljat, samo zato, da dobiš f.uk 2x/leto in imaš oprane gate. Če bi bil na razvoji stopnji vsaj 12-letnega otroka, bi si pa vse to znal zrihtat sam, brez tega da ti smrkelj brišejo po forumih.

Nič ne jokam, pišem(o) izkušnje za druge, da bodo prepoznali s kom se zapletajo.

skupaj smo ker če se ločim vem da nebom videl otrok, oz. bodo oržje v boju proti meni.
Tako vsaj vem da niso lačni in da je narejena naloga.

Po pravici mi dol visi kaj počne, se z njo ne nagovarjam niti kregam,
In ne fehtam sex pač ga ni in ga niti ne iščem okoli.

Za vsakega raste palica.

Drugače najboljši opis.

Jednog lijepog nedjeljnog jutra nakon što su se ljudi okupili u gradskoj crkvi, iznenada se u njoj pojavio i Sotona. Kad su ga vidjeli, ljudi su vrišteći nahrupili na vrata, tako da je veoma brzo crkva ostala prazna, međutim, na jednoj klupi ostao je ipak da sedi jedan čovjek.

Sotona mu je zbunjeno prišao i zapitao ga: “Hej, znaš li ti ko sam ja!?”

Čovjek je odgovorio: “Pa, naravno da znam.”

Sotona ga je onda upitao: “Zar se ti mene ne bojiš?”

“Ne, ni najmanje,” odgovorio mu je čovjek.

Sotona se sada još više zaprepastio, pa ga je upitao: “A zašto me se ne bojiš?”

Čovjek mu je odgovorio: “Ja sam u braku sa tvojom sestrom već 25 godina.”

Roman Vodeb ti je referenca? Samooklican terapevt, ki se izdaja celo za doktorja, pa nima ne za eno ne za drugo nobene izobrazbe ( končal športni faks) Njegovi izjave pa take, da se zdi, da bi bilo še najbolj idealno mesto zanj na pisihiatriji, kjer bi bil lahko vsaj koristen, kot odličen primerek za učit študente, kako izgleda nekdo z megalomanskim egom, hudo narcisodnostjo in morda tudi kakšnimi psihotičnimi in blognjavimi momenti.
Zdej, če si njegov “klient” potem ti bog pomagaj, če pa se pod nickom “Srečkoto8” skriva kar sam Vodeb, pa tudi dosti pove o njemu samemu. Pol je očitno že tolk štale napravil, da si pod svojim imenom niti ne upa več kej povedat oziroma si mora lažne nicke izmišljat, da ima vsaj takšno poporo, če ga že nihče drug ne jemlje več resno.
Nina

Se strinjam s teboj, tvoj Bog bo pomagal.

Kaj pa tebi dogaja ? Si tudi eden tistih trolov, ki tud ce se o vremenu pogovarjaš privleče na plano partizane, pa domobrance ? Zataknjen v ideologije in lastne frustracije? Težave z realnostjo ?

Čaki no, kdo je boga klical?
Tisti, ki ga je klical je trol.

Precej prozorno preusmerjanje pozornosti v upanju, da se bom zataknila v ideološke razprave. Ne bo šlo.

Bova raje kaj o samooklicanemu terapevtu in “doktorju znanosti” brez doktorata in o njegovih blodnjavih idejah? Njegovemu strahu pred ženskami, precej očitnemu sovraštvu do njih in o njegove bizarne teorije iz bogve kje ( fraza, če morda spet ne boš dojel) napaberkovanih idejah, ki nimajo veze ne s stroko, ne z realnostjo? Glede na to, da ga navajaš kot referenco in pišeš bolj ali manj isto, boš ja povedal, kaj konkretnega v bran svojega ideološkega vodje, če nisi to morda kar ti sam.

Ali pa se boš spet skril za damabranci in partizani?

Nina

Draga Nina,
Z veseljem ti bom odgovoril, malo kasneje.
Vsake konstruktivne izmenjave mišljenj se vedno rad udeležim.

Draga Nina,

Bova raje kaj o samooklicanemu terapevtu in “doktorju znanosti” brez doktorata in o njegovih blodnjavih idejah.
Če nisi seznanjena, je zavrnil doktorat in to potezo tudi argumentirano obrazložil.
Kar se tiče, kot praviš ” blodnjavih idejah ” je pa takole.
Njemu je Sigmund Freud referenca za psihoanalizo in tu se z njim popolnoma strinjam.
Kot imam sam mnenje, da je psihiatrija pri nas izgubila kompas že 30 let nazaj.

Njegovemu strahu pred ženskami, precej očitnemu sovraštvu do njih in o njegove bizarne teorije iz bogve kje ( fraza, če morda spet ne boš dojel) napaberkovanih idejah, ki nimajo veze ne s stroko, ne z realnostjo?
Govoriš o njegovem strahu pred ženskami. Rabim utemeljitev, drugače je to rekla kazala.
Sovraštvo do žensk nima. Je pa razgalil bistvo feminizma, kar pa nočeš slišati.
Bizarne teorije, njegove. Če si jih brala, jih je vedno utemeljil, samo naša psihiatrija zaradi polnih žepov od farmacije tega noče slišati. Tako bo taka kot je, pristala na smetišču zgodovine.

Glede na to, da ga navajaš kot referenco in pišeš bolj ali manj isto, boš ja povedal, kaj konkretnega v bran svojega ideološkega vodje, če nisi to morda kar ti sam.
Žal ideološkega vodje nimam. Poznam pa določen krog ljudi, ki so mi v kritičnem razmišljanju zelo blizu. Tako, da Bojan Vodeb nisem.

Bi pa želel, ko greš nekoga obtoževati, da to argumentiraš, kajti kavarniških debat se sam ne grem. Imam pametnejše delo.