mene je tako strah SMRTI – pa bliža se
Strah pred smrtjo kot nebivanjem oziroma nepreklicnim koncem je globoko zasidran v vsakem od nas. Kot je videti, še bolj pred boleznijo, trpljenjem. Pogled na svet ga lahko preusmeri v bolj sprejemljivo obliko ali celo izniči; travmatične izkušnje, sploh iz zgodnjega otroštva (bolezen in smrt v družini oziroma bližnji okolici, ki je otrok še ni sposoben razumsko dojeti), pa ga ojačajo. Če je strah stalno prisoten in tako moteč, da vpliva na vsakodnevno življenje, je nujna strokovna pomoč, sploh če temelji travmi iz otroštva.
Moje razmišljanje, ki me spremlja že dolgo, pa je zaupanje, da smrt predstavlja le prehod.
Strah pred smrtjo kot nebivanjem oziroma nepreklicnim koncem je globoko zasidran v vsakem od nas. Kot je videti, še bolj pred boleznijo, trpljenjem. Pogled na svet ga lahko preusmeri v bolj sprejemljivo obliko ali celo izniči; travmatične izkušnje, sploh iz zgodnjega otroštva (bolezen in smrt v družini oziroma bližnji okolici, ki je otrok še ni sposoben razumsko dojeti), pa ga ojačajo. Če je strah stalno prisoten in tako moteč, da vpliva na vsakodnevno življenje, je nujna strokovna pomoč, sploh če temelji travmi iz otroštva.
Moje razmišljanje, ki me spremlja že dolgo, pa je zaupanje, da smrt predstavlja le prehod. Pričevanj, ki dopuščajo možnost reinkarnacije, je kar nekaj. Skoraj v vsakem verovanju, od preprostejših do vodilnih religij (tudi v krščanstvu je bila do 5. stoletja priznana), je na nek način prisotna ta ideja. Tudi marsikakšna sodobna izkušnja kaže, da o tej temi še ne vemo vsega in sedanjih znanj in vedenj o smrti ne moremo šteti kot dokončna.
Podpis.
Globoke misli.
Mi daš prav misliti na ta lep sončni dan.
Vedno bolj si mi všeč, ker si zanimiva, zapletena in skrivnostna.
Tvoje -misli- vedno rada preberem.[/quote]
;-))))) JOJ BOGA, sočustvujem s teboj! Upam da čimprej ozdraviš, kajti resnica je, da resnice nihče ne mara…
Kot primer, tudi če je 200 dokazov: https://www.youtube.com/watch?v=hkJTz_j3YTY
Quit, don’t quit… Noodles, don’t noodles… You are too concerned about what was and what will be. There is a saying: yesterday is history, tomorrow is a mystery, but today is a gift. That is why it is called the present.
Pomisli, vsak dan si v svetu sanj na drugi strani, zakaj torej ne bi tam nekoč tudi ostala, vse dokler se tvoja duša ne bo odločila za novo izkustvo?
Mene recimo ni strah smrti, bolj me je strah tiste druge, ko čez petdeset, sto, tisoč let nihče nebo več vedel, da sem sploh kdaj obstajal.
Vsak večer pred spanjem ponovi ta psalm:
Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka; 2 na zelenih pašnikih mi daje ležišča.
K vodam počitka me vodi. 3 Mojo dušo poživlja.
Vodi me po pravih potih
zaradi svojega imena. 4 Tudi če bi hodil v temni dolini,
ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj:
tvoja gorjača in tvoja palica
sta mi v tolažbo. 5 Pogrinjaš mi mizo
vpričo mojih nasprotnikov;
z oljem mi glavo maziliš,
moj kelih je zvrhan. 6 Dobrotljivost in milost mi sledita
vse dni mojega življenja
in v Gospodovi hiši bom prebival
najdaljše čase.
Jezus pravi: Ne boj se, mala čreda! Jaz sem z vami vse dni do konca sveta!
Ti si prihajaš sam s sabo navskriž 🙂
Najprej pišeš oz. citiraš, da je prihodnost mystery in naj bi človek živel v sedanjosti, a po drugi strani se ubadaš z nekim neracionalnim strahom o tem, da čez xy let ne bo nihče vedel, da si obstajal. Pa kaj ti mar za tolk let vnaprej, če praviš, da šteje le ta trenutek, a?
Edino dva/e pred mano sta dobro napisala/e…
…tega strahu se bos edino znebila, ce bos zacela ZIVETI.
Prosim, ne nasedaj raznim zgodbicam o angelih, posmrtnih zivljenjih, bogovih…ker nic od tega ne obstaja. Razen za nekaj posameznikov, ki dobro sluzijo s tem.
Jaz recimo izkoristim vsak dan na polno, izbral sem si poklic, ki bi ga opravljal tudi brezplacno, pa sem odlicno placan zanj, denar ko pomeni zelo malo; imam pa rad lepe in kvalitetne stvari, se bolj pa odnose med ljudmi.
Šele ko pride smrt si človek lahko odpočije.Na smrt bi morala gledati kot nekaj lepega, odrešilnega in nujnega.
Na nek način je smrt pravzaprav nekaj lepega. Ne bi te smelo biti strah smrti / umreti še posebej če si naveličana samega življenja.
Ljudje ki so naveličani življenja ni strah umreti zato torej bodi tudi ti naveličana življenja.
Verjemi mi da je smrt nekaj odrešilnega in nadvse lepega.
Jaz pa se ne bojim “smrti”.Edino kar se bojim ponovnega rojstva na tem umazanem planetu,polnem sovraštva,vojn,ubijanj,podtikanj,… Pa toliko polno vsega lepega je v vesolju.
Smrt je le ena postaja na katero moramo vsi stopit in do nje moramo priti,je le dogodek s katerim zaključiš trenutno življenje na zemlji,…
Jaz pa se smrti veselim in jo pričakujem,me ni strah,tudi nevem zakaj bi me moralo biti strah smrti.
Podpis!
100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} se strinjam s teboj. Jaz ramišljam popolnoma enako kot ti.[/quote]
Seveda si,saj smo si vsi bratje in sestre med sabo,tudi starši so nam bratje in setre,a vse smo energije.Z telesom,so nam le ustvarili možnost da duša uporabi avatar oziroma fizično stvar oziroma telo za živeti tukaj. 🙂
mene ni strah smrti. je naraven proces, ki vsakega doleti. Upam, da bo v spanju, po dobrem in dolgem aktivnem življenju ;).
Se pa bojim nečesa drugega. In to je moja nočna mora. Bojim se, da če premlada umrem, da bo mojega mladoletnega otroka dobila tista lomilka hrbtenic v roke. bojim se, da bi v tem primeru končal pri njej in bi ga tako zlomila, kot je svojega otroka. In tega nikomur ne privoščim. No, upam, da bom dovolj samozavesti v njem prebudila, da se ne bo nikoli pustil takim hrbtenicolomilkam.
Podpis.
Globoke misli.
Mi daš prav misliti na ta lep sončni dan.
Vedno bolj si mi všeč, ker si zanimiva, zapletena in skrivnostna.
Tvoje -misli- vedno rada preberem.[/quote]
;-))))) JOJ BOGA, sočustvujem s teboj! Upam da čimprej ozdraviš, kajti resnica je, da resnice nihče ne mara…
Kot primer, tudi če je 200 dokazov: https://www.youtube.com/watch?v=hkJTz_j3YTY%5B/quote%5D
Takega idiotizma pa še ne. In vendar se najdejo takšni, ki takim nebulozam kimajo…..
Kam gre ta svet…..