metuljčki
Upam, da mi … ne bo zamerila, ampak tudi pri meni se je začelo takole:
“No, pa smo imeli službeno zabavo, kjer sem odšla na plesišče s sodelavcem. In takrat sem se skoraj zlomila. Objel me je kot me že dolgo nihče ni…in bila sva samo midva…čisto drug ob drugem…še dihati skoraj nisva več mogla. Nakar potem jaz trapa pobegnem domov…prestrašla sem se svojih čustev-kot vedno. “
Joj, draga …., kako te razumem…
Meni se je prejšnji teden zgodilo nekaj podobnega. Lahko bi rekla, da doma nimam problemov, vendar pa sem po toliko letih spet doživela eno pravo osvajanje… ples celo noč, samo z menoj, ok, pa tudi direktno povabilo, katerega sem sicer odklonila (ker sva oba vezana, ampak njemu to očizno ne predstavlja problema za skok čez plot). Bila sem po eni strani šokirana, po drugi pa… godilo mi je, tako zelo, ker sem že pozabila, da sem tudi jaz lahko nekomu zanimiva.
Vendar to, kar imam doma, je močnejše, čeprav daleč od idealnega.
Zanj to pomeni, da sem zakompleksana, zavrta, nora. Pa sem res?
Ali v današnjem času zvestoba res nč več ne pomeni?
Groza je, da mi je po eni strani žal, da sem pobegnila.
Ah, dajte no. Ne mi zamerit, saj vas razumem, da vam godi in paše spet malo osvajanja, ampak da vam je žal, da ste “pobegnile” :((( Zdaj pa si punce drage predstavljajte, da recimo gre vaš mož na kakšno zabavo in prepleše celo noč in potem njegova plesalka piše take poste… Konec koncev, tudi vaši sodelavci so poročeni in žene so doma in verjamejo v zvestobo svojih mož. Potem pa po drugi strani pišemo in beremo, kako 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} verjamemo svojim možem – ej, a lahko oni verjamejo nam?? In vedno, ko slišim – moški varajo, se vprašam – ok, varajo, ampak s kom pa, če smo vse žene tako zveste? Tukaj nekaj ne štima. Predvsem pa – meni se to upira, pa bi tudi že kdaj lahko. A namesto metuljčkov je meni to zbudilo odpor do tega moškega, ki ima doma ženo, ki ve, da imam jaz doma moža, ki mu zvestoba in partnerstvo očitno nič ne pomeni. Če sem zaradi tega staromodna in zavrta, potem pač sem. Jaz se raje potrudim, da zbudim metuljčke v svojem odnosu doma. Veste, niso samo moški krivi, da doma s časom umre romantika, tudi same smo krive. Kar vprašajte se, kolikokrat se privijete k svojemu možu in zaprete oči in pozabite na vse okoli in vonjate njegovo kožo in čutite njegov dotik? Če boste to naredile, se prepričana, da se bodo možje odzvali in potem ni več daleč do metuljčkov v varnem zavetju doma. Pa srečno v novem letu!
Mojca*,
poudarek je bil na tehle besedah:
“Vendar to, kar imam doma, je močnejše, čeprav daleč od idealnega.
Zanj to pomeni, da sem zakompleksana, zavrta, nora. Pa sem res?
Ali v današnjem času zvestoba res nč več ne pomeni?”
Saj sva samo plesala, in dokler ni direktno predlagal, da se umakneva, niti pomislila nisem na kaj drugega. Vendar pa odkrito priznam, da mi je bil všeč občutek, da sem nekomu privlačna. Je to tako narobe?
Ne, ni narobe občutek, da si nekomu privlačna, na katerih besedah pa je bil poudarek, pa se žal iz napisanega ne vidi. Enako poudarjene besede so napisane tudi zaključne besede:
“Groza je, da mi je po eni strani žal, da sem pobegnila.”
In zaradi teh besed sem napisala to, kar sem. In še zaradi nečesa – zaradi tvojega dvoma, ki se kaže iz besed:
“Zanj to pomeni, da sem zakompleksana, zavrta, nora. Pa sem res? Ali v današnjem času zvestoba res nč več ne pomeni?”
Če bi mislila tako kot jaz, pa vem, da ne moremo vsi enako misliti in navsezadnje morda jaz res razmišljam staromodno in zavrto, se ta dvom ne bi pojavil. Potem bi kvečjemu rekla – BEDAK, K…. in tega plesalca še pogledati ne bi več mogla, tako bi se ti uprl, nikakor pa ne bi bil naslov tvojega posta “metuljčki”.
In še nekaj me je zmotilo v tvojih besedah, na katere ti tudi morda nisi dala poudarka, a se prav tako tega iz pisave ne vidi:
“… godilo mi je, tako zelo, ker sem že pozabila, da sem tudi jaz lahko nekomu zanimiva”.
Ne, ne smemo pozabiti drug na drugega, pa četudi smo poročeni mnogo let.
In potem še razmišljanje, ki bi ga imel moj mož, če bi zdajle sedel zraven mene: Le kako to, da ti je predlagal, da se umakneta? Pri “normalnem” plesu na distanci moški običajno ne pride na tako misel.
Punce, dajmo si priznat, da izzivamo, zato da si dvignemo samozavest. Moški probajo, me zagrabimo, moški predlagajo več, me pa se iz strahu umaknemo. Vidiš, to se mi zdi narobe in nezrelo. Osvajajmo in izzivajmo doma, pa ne bomo pozabile, kako smo lahko nekomu zanimive. In ta nekdo bo enako kot me neskončno srečen in mu na misel ne bo prišlo, da bi pihal na dušo kakšni plesalki.