Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je sprejela rebalans proračuna. Predstavnik zavarovancev je pozval ministra za zdravje Miklavčiča, naj odstopi.

“Gre za gasilske akcije. Minister za zdravje Borut Miklavčič naj ponudi sistemske ukrepe ali pa naj odstopi,” je varčevalne ukrepe in vnovično popravljanje rebalansa finančnega načrta ZZZS za letos na včerajšnji skupščini komentiral predstavnik zavarovancev Ladislav Rožič.

Kljub temu je skupščina rebalans potrdila, vladi pa na koncu le naložila, naj se takoj loti celovite ureditve financiranja zdravstva.

Varčevanje, a minus
Zdravstvena blagajna bo tako po včeraj potrjenem popravljenem finančnem načrtu letos imela 2,21 milijarde evrov prihodkov (to je 178,7 milijona evrov manj od prvotno načrtovanih) in 2,34 milijarde odhodkov (okoli 139 milijonov evrov manj od načrtovanih).

Kljub trem svežnjem varčevalnih ukrepov, ki jih je do zdaj pripravil ZZZS Sama Fakina, pa bo blagajna leto vseeno končala s 125,1 milijona evrov minusa.

Izčrpane tudi rezerve
Ker je vlada zdravstveno blagajno zavezala, da se ne sme dodatno zadolžiti niti poslovati negativno, bodo na ZZZS, da bi izpolnili oba pogoja, izgubo pokrili s sredstvi iz rezervnega sklada. Teh je skupaj za 130,3 milijona evrov.

Bankrot sistema
“To je bankrot sistema,” je člane skupščine opozoril Marko Jaklič, direktor Lekarne Ljubljana, ki v skupščini zastopa delodajalce. Pojasnil je, da ZZZS za leto 2010 predvideva 133 milijonov evrov primanjkljaja, leta 2011 pa že 139 milijonov evrov. Predlagal je dopolnilni sklep, naj strokovne službe že zdaj pripravijo ukrepe, da bo ZZZS prihodnje leto posloval pozitivno.

Samo Fakin je sicer pojasnil, da v projekcijah za prihodnje leto ni upoštevanih za okoli 90 milijonov evrov prihrankov, ki izhajajo iz obstoječih varčevalnih ukrepov, in da bo dejansko treba najti le 40 milijonov evrov, a je skupščina kljub temu Jakličev predlog podprla.

Rezanje dopustov
Kot enega od mogočih dodatnih varčevalnih ukrepov je Jaklič vnovič predlagal, naj se omeji število dni dopustov v zdravstvu, saj bi bilo tako pri stroških dela, ki so največji del stroškov, mogoče prihraniti okoli 20 odstotkov.

“Če bi omejili dopust na 30 dni, bi menedžerji v zdravstvu dobili orodje, kako povečati produktivnost. V javnih zdravstvenih zavodih pa bodo to že razumeli, saj vsak dan gledamo, kako ljudje v gospodarstvu izgubljajo službe, danes 300 na cesti, jutri 200, zdravniki pa bi imeli enake plače in 45 dni dopusta,” je utemeljeval Jaklič.

Predlagal je, naj se to uredi z zakonom, ki bi bil nad kolektivno pogodbo, a skupščina sklepa v to smer včeraj še ni sprejela.

http://www.zurnal24.si/