Milena Miklavčič včeraj zadnja beseda
In kje si dobila take vložke? V Italiji ali v Avstriji?
Kakšna joga v srednji šoli? Pa kakšne pajkice? Si obiskovala baletno šolo mogoče?
Ne govori, kaj je vse bilo, ker ni bilo.Še po prašek, kavo, čokolado , banane, nutello in riž smo hodili v Italijo.1970.leta sem prvič v življenju videla fen.Dobili smo ga zraven pralnega praška Dash…na vrhu je bila pregrada in tam je bil fen…
Še plenice za dojenčke so bile samo v obliki večjih vložkov, ne kot hlačne plenice pampers…
[/quote]
Kje si pa ti živela? Leta 1970 si prvič videla fen? Kako pa misliš, da smo se najstnice frizirale pred letom 1970? Saj nismo tekale po vetru, da bi si posušile lase.
Vložki s krilci so bili na vseh prodajnih policah, OB tamponi pa tudi.
Pajkice je izdelovala Beti Metlika. Če si šel v njihovo industrijsko prodajalno, si vse izdelke dobil ta bagatelo.
Prašek, kavo, žabe in ostale stvari si dobil pri prvem preprodajalcu, ni bilo treba čez mejo, razen če se ti je zahotelo izleta.
In kje si dobila take vložke? V Italiji ali v Avstriji?
Kakšna joga v srednji šoli? Pa kakšne pajkice? Si obiskovala baletno šolo mogoče?
Ne govori, kaj je vse bilo, ker ni bilo.Še po prašek, kavo, čokolado , banane, nutello in riž smo hodili v Italijo.1970.leta sem prvič v življenju videla fen.Dobili smo ga zraven pralnega praška Dash…na vrhu je bila pregrada in tam je bil fen…
Še plenice za dojenčke so bile samo v obliki večjih vložkov, ne kot hlačne plenice pampers…
[/quote]
Tam nekje 67/68 je bilo tako. 70 so že bili feni (ne le v prašku), pa vložki s krilci…za plenice pa ne vem…
Kje si pa ti živela? Leta 1970 si prvič videla fen? Kako pa misliš, da smo se najstnice frizirale pred letom 1970? Saj nismo tekale po vetru, da bi si posušile lase.
Vložki s krilci so bili na vseh prodajnih policah, OB tamponi pa tudi.
Pajkice je izdelovala Beti Metlika. Če si šel v njihovo industrijsko prodajalno, si vse izdelke dobil ta bagatelo.
Prašek, kavo, žabe in ostale stvari si dobil pri prvem preprodajalcu, ni bilo treba čez mejo, razen če se ti je zahotelo izleta.
[/quote]
Vse je bilo.Kolone pri meje pa večkilometrske.Zakaj se je potem hodilo v Italijo, če pa se je vse dobilo doma?
In kje si dobila take vložke? V Italiji ali v Avstriji?
Kakšna joga v srednji šoli? Pa kakšne pajkice? Si obiskovala baletno šolo mogoče?
Ne govori, kaj je vse bilo, ker ni bilo.Še po prašek, kavo, čokolado , banane, nutello in riž smo hodili v Italijo.1970.leta sem prvič v življenju videla fen.Dobili smo ga zraven pralnega praška Dash…na vrhu je bila pregrada in tam je bil fen…
Še plenice za dojenčke so bile samo v obliki večjih vložkov, ne kot hlačne plenice pampers…
[/quote]
Pajkice smo imele pri plesni vzgoji na vzgojiteljski, delali so jih še za baletke, če se prav spomnim.
Ja, že takrat smo nosili pajkice. Ne moreš, da verjameš. Joga in še drugo, izrazni ples, tudi jazz balet smo normalno prakticirale, poleg drugih oblik plesa.
To spada v osnovno izobraževanje vdake vzgojiteljice. Obvezno izobr.
Vložki in ob tamponi so bili kar normalno dosegljivi pri nas, vse tja do 80.let, ko se je začela huda inflacija.
Pred tem sem normalno lahko dobila vse, tudi v ostali jugi, tudi svoj prvi avto.
Hudič je bil, ko se je začela inflacija, denar smo imeli, kupiti pa bolj malo, tudi bencin je bil na parni ali neparni dan, ter vožnja v teh dneh.
Se spomnim, ko sem prijateljico peljala v porodnišnico na nepravi dan, ona je tulila, naj me sedaj miličniki ustavijo, ker bodo šli z lučjo in sireno pred nama, namesto me kaznovali.
Ampak tisti dan jih ni bilo. Ja, v socrealizmu smo živeli kar zabavno. Sarc.off.
Vse je bilo.Kolone pri meje pa večkilometrske.Zakaj se je potem hodilo v Italijo, če pa se je vse dobilo doma?
[/quote]
Ja, nismo imeli posebnih zadržkov glede nakupovanja čez mejo. Takrat se je dinar, pred l.80 dalo še dobro menjat.
In čemu ne bi šli?
S sošolko sva vsak petek po 2.š. uri štopali na Dolgem mostu v tastaro Gorico, ali v Celovc ali na Bled, pri Jelenu, že čez uro sva tam pili kofetek. Kupili kaj ali nič, tako smo pač mladi takrat živeli.
Kje si pa ti živela? Leta 1970 si prvič videla fen? Kako pa misliš, da smo se najstnice frizirale pred letom 1970? Saj nismo tekale po vetru, da bi si posušile lase.
Vložki s krilci so bili na vseh prodajnih policah, OB tamponi pa tudi.
Pajkice je izdelovala Beti Metlika. Če si šel v njihovo industrijsko prodajalno, si vse izdelke dobil ta bagatelo.
Prašek, kavo, žabe in ostale stvari si dobil pri prvem preprodajalcu, ni bilo treba čez mejo, razen če se ti je zahotelo izleta.
[/quote]
U, madona, še danes sanjam o teh izdelkih, ti tudi?
Beti Metlika, Kopitarna Sevnica, Lisca njena in štumfi in sp.hlačke Polzela.
Vložki Tosama Domžale.
Posteljnina BPT Tržič, čevlji Peko, pancarji in pohodni čevlji Alpina, smučke Elan, pohištvo iz lesa, Ajdovščina, Zlit Tržič itn. Torbice in jakne iz usnja Vrhnika, ma kakšna kvaliteta, danes jo iščemo z lučjo pri belem dnevu.
Takrat je bilo več zaposlenih žensk kot moških v marsikaterem tekstilnem mestu, Tržič, Kranj in Kamnik, uf, brisače Svilanit, Mura itn.
Vrhunski materiali in dizajni.
Je bilo res spravit vse te paradne konje, pa prehrambenih in ostalih niti omenila nisem, v pogrom?
Kdaj bomo nazaj na isti kvaliteti? Mentaliteti? Znanjem in izkušnjami?
U, madona, še danes sanjam o teh izdelkih, ti tudi?
Beti Metlika, Kopitarna Sevnica, Lisca njena in štumfi in sp.hlačke Polzela.
Vložki Tosama Domžale.
Posteljnina BPT Tržič, čevlji Peko, pancarji in pohodni čevlji Alpina, smučke Elan, pohištvo iz lesa, Ajdovščina, Zlit Tržič itn. Torbice in jakne iz usnja Vrhnika, ma kakšna kvaliteta, danes jo iščemo z lučjo pri belem dnevu.
Takrat je bilo več zaposlenih žensk kot moških v marsikaterem tekstilnem mestu, Tržič, Kranj in Kamnik, uf, brisače Svilanit, Mura itn.
Vrhunski materiali in dizajni.
Je bilo res spravit vse te paradne konje, pa prehrambenih in ostalih niti omenila nisem, v pogrom?
Kdaj bomo nazaj na isti kvaliteti? Mentaliteti? Znanjem in izkušnjami?
[/quote]
Se mi je kar milo storilo ob omembi teh blagovnih znamk. Naši tajkuni so delovali kot divji prašiči; ne le da so vse pokradli, uspelo jim je tudi vse poteptat in zasrat do temeljev. Zdaj pa joh videvamo po rumenih cajtengih, kako se novinarke slinijo okoli poslovnih dam, ki so marsikomu poznane kot slamnate figure, prek katerih je odtekalo družbeno premoženje in se kanalizirale provizije nelegalnih poslov.
Se mi je kar milo storilo ob omembi teh blagovnih znamk. Naši tajkuni so delovali kot divji prašiči; ne le da so vse pokradli, uspelo jim je tudi vse poteptat in zasrat do temeljev. Zdaj pa joh videvamo po rumenih cajtengih, kako se novinarke slinijo okoli poslovnih dam, ki so marsikomu poznane kot slamnate figure, prek katerih je odtekalo družbeno premoženje in se kanalizirale provizije nelegalnih poslov.
[/quote]
Ja, enako. Današnja mladina pri 40. si niti predstavljati ne more, kaj je šel za en atomski pogrom čez nas, kot bi bili Nevada, Hirošima in Nagasaki skupaj.
Ti prdci se pa sprenevadajo in ljudem še naprej perejo možgane.
Enako, kot miklavčička.
Sicer pa je iz komentarjev, tudi in predvsem drugje, jasno razvidno, da njeno pisunstvo odobravajo ravno ti krogi.
Njeno in podobna pisarjenja, ter nagrade, ki jih od oblastnikov prejemajo, so jasen dokaz, da rušilni val teh postradioaktivnih rušenj še vedno traja.
Pa kaksne bedastoce eni pisete. Kaj vse ni bilo za dobit in kot, da smo ziveli v “potocki zijalki”.
Sem letnik ’51, rojena na kmetih. Kako, da ni bilo pajkic? Dobro se spomnim, da sem jih imela v osmem razredu. Pa balerinke. Z mamo sva sli z busom v Ljubljano. Po trgovinah mi je kupila vse kar sem potrebovala. Ce ni bilo, je kupila blago v tisti stariii trgovini nasproti placa. Pri Janezu se mi zdi, dala sivilji in bila sem vedno lepo oblecena. Pa moje mlajse sestre tudi.
Da ni bilo vlozkov? Seveda so bili tosamini. Ma vse se je dobilo.
V Trst in Gorico smo res rajzali po kofe, prasek, kavbojke in cevlje. Vecino smo oblegali Ponteroso. Edino cevlje sem si vedno kupovala v Gorici pri Kosicu. Ampak to je bilo ze kasneje. In bolj kot ne preseravanje.
Kako pa so zivele nase babice in ostale zenske v nasem kraju? Mojima ni nic falilo, pa sta bili rojeni tam okoli 1900. Oba dedka sta bila zelo normalna, delovna mozakarja. Spostovala sta ju in mislim, da sta celo oni dve nosili hlace.
Famozne knjige Ogenj itd … nisem prebrala in je tudi ne nameravam. Lahko, da so obstajale tudi take pataloske druzine. Nikakor pa to ni bilo v vecini. V svojem rojstnem okolisu se spomnim samo enega takega norca. Bil je seveda totalno zapit in temu primerno so ziveli.
Saj je bilo zivljenje bolj trdo in veliko matranja je bilo potrebno za prezivetje. Nikakor pa se ne morem strinjati, da je bilo to in samo to, kar M.M. opisuje v svoji knjigi.
Pa zakaj so/naj bi bile uboge? Vecina je hodila v sluzbo. Imela svoje dohodke, ki so sli v skupno blagajno. Ne poznam nobene, ki ni hodila na siht. In zdaj, ko so v penziji imajo svoje prihodke. Pisem o moji in malo mlajsi generaciji.
Te sedanje so pa v vecini visoko izobrazene, zaposlene, zivijo v hisah velikih “ko skola”, imajo druzine, imajo moze (no kaksen je tudi mal zblojen), imajo se nas babice, ki jim priskocimo na pomoc. Vsaka ima svoj avto. Mozje obrtniki ali v sluzbah. Hodijo na dopuste, potujejo itd. Otroci v vrtcih … pa bajajo tukaj o neki zapostavljenosti?!
Je nekdo rekel, ce je to zapostavljenost, naj dolgo traja.
Tresla se je gora, rodila se miš. Še kako to velja za Ogenj, rit in hlače …
Pompozno pripravljena PR kampanja, vsebina knjig pa – “bohpomagaj”.
Vsebina marsikdaj ne vzdrži, sploh če nekatere dele teksta lahko prepoznaš. Ampak ok, tudi to smo morali prebrati.
Kar se pa standarda v 70 letih tiče: pomanjkanja dejansko ni bilo. Še najbolj se spomnim fena Girmi, pa ne iz pralnega praška, oranžnih šmink Zlatorog, očetovega brivnika Phillipshave, ta prvih Eurokremov, sladoledov iz glasnih mašin po 5 din (aluminijskih), dobrih, da bi jih angelčki jedli, juboxov, pa še kaj bi se našlo.
Tud vroce hlacke, ja so bile! Meni se je takrat zdelo, da imam presuhe noge zanje hihihaha.
Aja, se to sem pozabila. Traktorji takrat Zetor, Itm s vsemi prikljucki. Ceste spluzene prej kot v mestu.
Danes pa John Deer in ostali montrumi. Noben manj kot 100 jurjev.
Ma ne mi plozat, kako hudo in “hudo” je bilo.
Naše mame, tete itn., danes pretežno 90+- letnice, so kar v večini hodile na šiht, že od 15.leta, tudi kmečke, ker je bilo mus, saj so morale delati obvezno udarniško po vojni, imajo vse svoj večina 40letno delovno zaslužen penzjon.
In nobena ni hodila brez spodnjih hlač, ja, celo zgornje so si prej začele oblačiti, kot me, njihove hčere, nečakinje in vnukinje.
Sploh tiste modne iz 50.let z balerinkami.
Balerinkami, ja. Pa ne plastičnimi.
In njihove kopalke, bikinke? Nafrfrane kiklce? Kratke jopice! Majčke s tričetrt rokavci! Moda za dol past.
Tiste, z bolj podjetnimi fanti, tam okr. 57.leta in prej, so se že fijakale z vespami na morje.
Po tastari cesti do Crikvenice ali v Portorož.
Ostale z busi.
Končno, dejanske fotografije iz tistih časov to nazorno potrjujejo.
Pa njihove mame so tudi nosile spodnje hlače.
Pri nas smo prvo tv dobili kasneje, kot pralni stroj, tam 70.leta, pa še pozno je to bilo. Radio je bil že zgodaj pri hiši, odkar pomnim, predvajalnik gramofon z vinilkami pa pred pralnim strojem. Candy, večni. Nikdar ni zarjavel.
Uf, torej smo celo že imeli vodo v hiši in še več, samo elektriko.
Še celo kuhali smo na elektriko.
Da so bile že deklice posiljevane in, da tega nikomur, razen Miklavčički niso do sedaj povedale?
Jim je dala serum resnice?
Take tragedije bi se sigurno vedele javno tajno, brez skrbi, kot tudi, da ne nosijo spodnjih hlač, ker so še živi ljudje, ki so jih oskrbovali na starost.
Moja mati je bila med ww2 na kmetiji, starši odseljeni, torej sama, najstnica, redno so bili vojaki vseh vrst, pa se je nihče ni dotaknil. Pa je ni bilo nič treba opiti za to, čisto običajni pogovor.
Kot tudi to, da je oče ni nikdar niti nameril z roko, kaj šele udaril. Nikoli.
Mati njena pa je povzdignila glas, če je bilo potrebno.
V gorenjskih koncih se žensk ni teplo, saj so bile matere bog in batina.
Moja mati je bila tako močna, da je delala za dva moška, moški pa so jo dobesedno oboževali, ker je bila tudi izredno duhovita in zvest prijatelj.
Prva v družbi. Pretepla bi marsikoga, vendar to ni bilo potrebno.
Pobožnost tu nima veze, temveč vzgoja že od prejšnjih generacij.
Da so bile že deklice posiljevane in, da tega nikomur, razen Miklavčički niso do sedaj povedale?
Jim je dala serum resnice?
Take tragedije bi se sigurno vedele javno tajno, brez skrbi, kot tudi, da ne nosijo spodnjih hlač, ker so še živi ljudje, ki so jih oskrbovali na starost.
Moja mati je bila med ww2 na kmetiji, starši odseljeni, torej sama, najstnica, redno so bili vojaki vseh vrst, pa se je nihče ni dotaknil. Pa je ni bilo nič treba opiti za to, čisto običajni pogovor.
Kot tudi to, da je oče ni nikdar niti nameril z roko, kaj šele udaril. Nikoli.
Mati njena pa je povzdignila glas, če je bilo potrebno.
V gorenjskih koncih se žensk ni teplo, saj so bile matere bog in batina.
Moja mati je bila tako močna, da je delala za dva moška, moški pa so jo dobesedno oboževali, ker je bila tudi izredno duhovita in zvest prijatelj.
Prva v družbi. Pretepla bi marsikoga, vendar to ni bilo potrebno.
Pobožnost tu nima veze, temveč vzgoja že od prejšnjih generacij.
[/quote]
ti pišeš o izkušnjah po WWIII. dejstvo je, da je bilo še pred 100 leti in še nazaj veliko družin s po 8, 10 in več otroki – preživelimi, koliko je tudi umrlo, se mord niti ne ve. in ne verjamem, da so bil vsi spočeti iz gole ljubezni ter obojestransko zaželeni. še sploh, če je šlo za revne družine.
ti pišeš o izkušnjah po WWIII. dejstvo je, da je bilo še pred 100 leti in še nazaj veliko družin s po 8, 10 in več otroki – preživelimi, koliko je tudi umrlo, se mord niti ne ve. in ne verjamem, da so bil vsi spočeti iz gole ljubezni ter obojestransko zaželeni. še sploh, če je šlo za revne družine.
[/quote]
Ce se ti bo dalo, vzemi trilogijo Ivana Čampe Na mrtvi strazi. Neupaviceno spregledano obsezno delo, ki opisuje zivljenje v mojih krajih.
Rodil se je na Blokah, kjer je bilo zivljenje resnicno trdo. Tukaj ni narava nikoli bozala ljudi.
Je dragocen in avtenticen opis ljudi, narave, obicajev.
Dalec od populisticnih in exesnih opisov.
ti pišeš o izkušnjah po WWIII. dejstvo je, da je bilo še pred 100 leti in še nazaj veliko družin s po 8, 10 in več otroki – preživelimi, koliko je tudi umrlo, se mord niti ne ve. in ne verjamem, da so bil vsi spočeti iz gole ljubezni ter obojestransko zaželeni. še sploh, če je šlo za revne družine.
[/quote]
O katerih letih je pa govora?
Miklavčička je stara 66 let in koliko stare ženske je intervjuvala?
Nič starejše, kot jih me osebno poznamo!
Lastne matere, babice, njihove sestre in tete. Iz časov 1800 do danes. Torej vemo iz prve roke. Da v petdesetih, šestdesetih nismo mogle nič videti, slišati, doživeti?
To bi že me same doživele, če bi bil to običaj! Že v otroštvu!
Misliš, da imamo spomin in vedenje zlatih ribic al kaj?
Samo ne mi o zaplankanih in neizobraženih ženskah. Me smo izobražene, naše prednice pa razgledane in tudi iz izobraženih familij, kdor je pač imel to priložnost.
Pri vsaki hiši pa res ni bil alko, madona, niti priložnosti in časa ni bilo za to, treba je bilo trdo delati, ne se afne guncati, se iti obnašanja potovk, ki so raznašale čenče, kot tale Miklavčička, ki je pogruntala močan denar iz golega fu.ka, kot ga je opisala Erica Jong.
Jasno, da, če rečeš, da si material dobila od določenih žensk v našem sosedstvu, da gre v promet.
Pa te ženske oblečeš v izmišljena imena. Oprosti, raziskovanje niso izmišljena imena.
To pač ni raziskovanje.
Znanstveno raziskovanje, kot gre tudi v seminarske in diplomske naloge, imajo prava imena, čas, kraj, metode itn.ter način statistične obdelave.
V njenih marnjah tega ni. Torej tudi nihče ne more trditi, da ona opisuje realno stanje v škofjeloškem hribovju in velja kar za ce!otno državo in še izven nje.
Že sam vzorec intervjuvanih žensk je premajhen.
Da pa prireja, izpušča, dodaja njihovo resnično izpoved, pa sploh potvori in izniči kakršenkoli termin raziskovanja.
Kar so to same ženske, ki jih je obiskovala, potrdile in izpovedale.
To torej niti sledu nima o kakem raziskovanju, torej niti približno ni zapis nekega realnega stanja v naši družbi.
Njeno delo je le gola pornografija, njena lastna fikcija, preslikana v neprave ljudi, ter umetno zmotno, namerno in nenamerno, posplošena na celotno nacijo, tudi izven meja, saj jih v preteklih 100letih niti ni bilo.
Toliko o znanstvenem raziskovanju in dejanskem stanju.