Mit o dojenju – razčistimo enkrat za vselej
Prvo sem dojila samo 4,5 mesecev. Zdaj je stara 6 let in pol ter je (zaenkrat zdrava kot riba :))) Nikoli hujšega od viroze (2x v življenju!), 1x dobila antibiotike. Prebolela norice.
Drugo sem dojila še manj – le 2,5 mesecev. V prvih treh mesecih življenja je imela nonstop zamašen nosek, bila je pravi revček. Zdaj je že 2 meseca popolnoma zdrava.
Mene je mami dojila le nekaj dni – v šoli sem imela enake “težave” kot [Lara Croft] 😉
Koliko je zdravje odvisno od dojenja, si pa ne bi upala soditi.
čao
helou :o)
Meni pa so v posvetovalnici povedali,da zadnje čase tako zelo forsirajo in reklamirajo dojenje,ker je preveč takšnih staršev,ki bi lahko adaptirano mleko dobili na recept in občine ne želijo dati toliko denarja, čeprav staršem to pripada. (ufff kakšna teorija).
…bog si ga vedi koliko je v vsem tem resnice in koliko je dejansko res, da so dojeni otroci bolj ali manj zdravi od nedojenih.
Jaz sem dojila 2 meseca, pa že od začetka dodajala adaptirano mleko. Ko sem mislila, da nama bo končno uspelo samo dojit, je pa bejbi odklonil prsa…
Stari smo malo več kot 3 mesece in še nismo bili bolani.
tok tok po mizi:))
Sem pa mnenja, da je dojenje absolutno najbolj poceni hrana in najpreprostejša glede “priprave”, vedno prave temperature…nič pomivanja in prekuhavanja stekleničk…
Lp,
Nina
Moj je bil dojen do 9. meseca in do takrat nič bolan. Sedaj ima 20. mesecev in še vedno ni imel nekih hudih zdravstvenih težav. Je pa verjetno v začetnih mesecih tudi veliko odvisno od matere, njenega imunskega sistema, tako kot je napisala Škratek solatek, kasneje pa še od marsikaj drugega.
Virusov je vedno več in vedno bolj odpornejši so. Po moje ni pomembno kolikokrat je bil otrok, človek bolan, temveč kako je bolezen prenesel. Npr. če se okuži z rota virusom je zelo težko verjetno, da bo dojen otrok na to kar iz lufta odporen. Ne bo in tudi prebolel ga bo, mogoče pač kaj lažje, kot nedojen, ker bo imel morda kaj boljši imunski sistem.
Odvisno je tudi, če otrok hodi v vrtec, če kam zahajate, kjer ste bolj izpostavljenim okužbam… Tako, da po moje je res zelo težko na podlagi takšne statistike meriti učinkovitost dojenja., ker je vse skupaj odvisno od toliko dejavnikov. Npr. že to je odvisno v katerem letnem času je rojen ali pa letu, desetletju, ko razhaja več virusov….
lp,
N.
NOVEJŠA SPOZNANJA O ZAŠČITNI FUNKCIJI ŽENSKEGA MLEKA
Recent data about protective function of human milk
vir: UNICEF Slovenija, Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja, Ginekološko porodniški oddelek SB Celje – IV. SIMPOZIJ z mednarodno udeležbo: DOJENJE, VEČ KOT HRANJENJE (BREASTFEEDING MORE THAN FEEDING), ZBORNIK PRISPEVKOV (PROCEEDINGS OF SYMPOSIUM), Kulturni center v Laškem 30.9 in 1.10.2005
Asist.dr.sci.Borut Bratanič,dr.med.
Služba za neonatologijo, Pediatrična klinika, Klinični center Ljubljana, Ljubljana
Ključne besede: dojenje, materino mleko, zaščitni mehanizmi, imunost
Key words: breastfeeding, mothers’ milk, defense mechanisms, immunity
IZVLEČEK
Žensko mleko vsebuje veliko število sestavin, ki pomagajo zaščititi dojenega otroka pred okužbami. V preglednem prispevku so s pomočjo povzemanja strokovne in znanstvene literature opisana nekatera manj znana dejstva in novosti o sestavi in delovanju temeljnih obrambnih snovi v ženskem mleku. Opisana sta prirojeni in pridobljeni del imunosti ter delovanje entero-mamarne osi pri zaščiti dojenih otrok.
Med beljakovinskimi zaščitnimi molekulami ženskega mleka sodelujejo sekretorni imunoglobulini tipa A, glikoprotein laktoferin, multimerični -laktoglobulin, ki ima v HAMLET obliki vpliv na rakave celice. V obrambi sodelujejo tudi lizocim, različne vrste citokinov, transforming growth factor beta, interlevkini, tumor necrosis factor alfa, defenzini, razni hormoni, leptin, ogljikovi hidrati v obliki oligosaharidov sestavljenih iz glukoze, fukoze, galaktoze, N-acetilglukozamina in sialične kisline. V obrambo dojenih otrok so z ženskim mlekom vključene tudi maščobe z maščobnimi kislinami in opnami maščobnih globulov, ki nosijo mucin in sekretorne imunoglobuline A.
V ženskem mleku je v prvih dneh veliko živih levkocitov, ki so aktivirani, izločajo citokine in druge mediatorje odpornosti. Največ je v ženskem mleku limfocitov tipa T, ki morda lahko prehajajo v organizem dojenega otroka in vplivajo na njegov imunski odziv.
UVOD
Žensko mleko vsebuje veliko število sestavin, ki pomagajo pri zaščiti dojenega otroka pred okužbami. To so mnoge kompleksne molekule, ki delujejo po zapletenih bioloških in biokemični mehanizmih. Za razumevanje velike vloge dojenja je pomembno vedeti, da se novorojenčki ob porodu nenadoma preselijo iz praviloma povsem sterilnega okolja, v okolje polno mikrobov. Ključnega pomena za preživetje je torej čim bolj učinkovita in tudi energetsko malo zahtevna obramba pred patogenimi mikrobi. Ob vse večjem zanimanju tudi znanstvenikov za sestavo in delovanje materinega mleka, se potrjuje velik pomen, ki ga ima dojenje pri obrambi pred patogenimi klicami in pri kakovostnem preživetju otrok.
V preglednem prispevku bodo s pomočjo povzemanja strokovne in znanstvene literature opisana nekatera manj znana dejstva in novosti o sestavi in delovanju temeljnih obrambnih snovi v ženskem mleku.
RAZPRAVA
Snovi iz materinega mleka, ki sodelujejo, dopolnjujejo ali usmerjajo imunski sistem dojenega otroka, dopolnjujejo njegovo obrambo pred mikrobi. Novorojenček se rodi z imunskim sistemom, ki še ni zrel za popolno zaščito hitro rastočega organizma. Njegov imunski sistem lahko opredelimo razen po sistemu humoralne in celične imunosti, tudi na prirojeno in pridobljeno komponento.
Prirojeni del imunskega obrambnega sistema sestavljajo:
– mehanična obramba (zdrava, nepoškodovana koža in sluznice, izločanje sline, urina, nosni izcedek, normalno delovanje cilij v sluznici dihal, kašelj, normalna črevesna peristaltika),
– kemična in biokemična zaščita (nizek pH v želodcu, številne biokemične molekule v krvi, tkivih in tkivnih tekočinah),
– obrambne celice – fagociti (nevtrofilni granulociti, monociti, makrofagi).
Pridobljeni del imunskega obrambnega sistema sestavljajo:
– citokini, kot signalne molekule imunskega sistema,
– limfociti T in B, ki izločajo različne vrste imunskih globulinov, to so imunoglobulini razreda M (IgM), G (IgG), E (IgE) in sekretorni imunoglobulini razreda A (SIgA) (1).
Tesno povezanost imunskih sistemov matere in otroka med nosečnostjo nadaljuje povezanost po rojstvu – med dojenjem. Gre za entero-mamarno os (os črevo-dojka) ali povezavo med materinim črevesjem, njenim imunskim sistemom in dojenčkovo obrambo pred mikrobi. V črevesni sluznici je približno 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vsega limfatičnega tkiva v telesu. To je razumljivo, saj telo prav preko črevesne sluznice prihaja v stik s številnimi antigeni hrane in tudi mikrobov. Limfatično tkivo se v sluznici ozkega črevesa nahaja v skupkih, ki so jih imenovali Peyerjevi poloji ali ploščice. Ploščice so prekrite s posebno vrsto epitelnih celic, imenovane M celice, ki iz črevesne svetline privzemajo sestavine hrane, bakterije in viruse. Pod njimi so gruče limfocitov T in B s posebnimi dendritičnimi celicami, katere požirajo tuje sestavine in nato posredujejo ali predstavljajo antigene mikrobov omenjenim limfocitom. Te dendritične celice označujejo tudi kot APC (antigen presenting cells). V bližini so tudi makrofagi, ki verjetno poskrbijo za odstranitev patogenih klic, ki bi se utegnile prebiti skozi sluznično pregrado. Peyerjevih polojev je pri novorojenčkih v ozkem črevesu od 80 do 120, število se do pubertete poveča na 250, kasneje pa se njihovo število zmanjša.
S pomočjo APC privzeti in predstavljeni antigeni iz črevesa (deli bakterij, virusov) v Peyerjevih polojih in s posredovanjem lokalnih citokinskih signalov, sprožijo (aktivirajo) imunski odziv predvsem limfocitov B. Ti pričnejo tvoriti imunoglobuline – dimere (dvojne molekule) IgA s povezovalno polipeptidno molekulo imenovano »J veriga«. Ti aktivni B limfociti se nato selijo v področne bezgavke in kasneje v kri. Po krvi se razširijo do številnih epitelijev. Naselijo ostale predele črevesne sluznice in sluznice dihal, pripotujejo pa tudi do žlez z zunanjim izločanjem (eksokrinih žlez). Take so n.pr. slinavke in ob dojenju aktivne dojke. Na cilju limfociti B dozorijo v tkivne plazmatke, ki nadaljujejo s pospešenim izdelovanjem dimerov IgA z J verigami. Te molekule za prehod skozi epitelne celice na površino sluznice potrebujejo povezavo s posebnim receptorjem imenovanim polyIgR. S pomočjo omenjenega receptorja preidejo skozi epitelne celice in se povezane z izven membranskim delom polyIgR molekule, ki se imenuje sekretorna komponenta (SC), na površino epitelnih celic izločijo kot popolna molekula SIgA (sekretornega imunoglobulina A). V mlečnih žlezah se tedaj z mlekom izločajo SIgA, ki so nastali kot obramba pred črevesno floro matere. Dojka torej ne izdeluje SIgA po naključju, temveč so te molekule posebej izdelane za mikrobe s katerimi je v stiku materina črevesna sluznica in so z veliko verjetnostjo to tudi mikrobi, ki kolonizirajo novorojenčevo kožo, ustno in nosno sluznico, črevo in ostale dele telesa.
Protitelesa v ženskem mleku
V mlezivu in zrelem mleku je velika večina (80-90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) protiteles tipa sekretorni imunoglobulin razreda A (SIgA). Koncetracija v mlezivu je v povprečju 12 g/L, v zrelem mleku pa 1 g/L. Tako lahko polno dojen otrok z materinim mlekom v starosti 1 meseca dnevno prejme povprečno 125 mg/kg telesne teže SIgA. Pri 4. mesecu starosti je količina 75 mg/kg/dan (2). Matere, ki rodijo nedonošenčke z mlekom izločajo večje količine SIgA, kot matere donošenih novorojenčkov (1).
Molekule SIgA so zaradi svoje molekularne zgradbe bolj odporne na razgradnjo s (črevesnimi) proteolitičnimi encimi v primerjavi z molekulami IgG, ki so pretežno prisotne v krvi in tkivih. Bolj odporne so tudi na bakterijske proteaze, ki jih izločajo nekatere bakterije (Hemofilus influence, Pnevmokoki). SIgA so učinkoviti proti širokemu spektru predvsem črevesnih bakterij, kar je posledica usmerjene migracije limfocitov B (entero-mamarna os).
Molekule SIgA v črevesu dojenih otrok vežejo mikrobe v plasti sluzi na površini sluznice. Tako SIgA preprečijo vezavo mikrobov na mucine in glikanske dele glikokonjugatov, ki so deli epitelnih celic in vezalna mesta (ter način za prodor skozi sluznico) za bakterije in toksine (3). SIgA nevtralizirajo viruse in bakterijske toksine. Tak način obrambe črevesne sluznice ne terja dodatne porabe energije, ki nastane ob aktivaciji sistema obrambe z vnetjem, kjer sodelujejo IgG, sistem komplementa in fagociti ter ima vedno za posledico določeno stopnjo okvare tkiva in klinične simptome vnetja. S stranskimi verigami molekule SIgA spodbujajo rast sojev E.coli, ki imajo fimbrije tipa 1 in je zanje značilna majhna virulentnost (4). Tako molekule SIgA v biološkem mikrofilmu, na črevesni epitelijski površini dojenih otrok, spodbujajo normalno bakterijsko kolonizacijo brez (ali z manjšim številom) patogenih bakterij.
V ženskem mleku so našli tudi prosto sekretorno komponento (SC). To je izven membranski del polyIgR receptorja, ki omogoča dimerom IgA z J verigami prehod skozi epitelne celice na njihovo površino. Tudi sama SC, katere koncentracija v mlezivu znaša povprečno 2 g/L, veže bakterije E.coli in s tem preprečuje njihov prehod skozi črevesno sluznico ter okužbo z njimi (5).
Od ostalih imunoglobulinov vsebuje žensko mleko manjše količine IgG in IgM. Zadnji imajo podobno kot SIgA vezano sekretorno komponeneto (izven membranski del polyIgR receptorja). Njihovo delovanje v sklopu ženskega mleka še ni pojasnjeno.
Laktoferin
Žensko mleko ima v primerjavi z mlekom ostalih sesalcev relativno majhno vsebnost beljakovin. Največji del mlečnih beljakovin sestavljata prav SIgA in na drugem mestu laktoferin. Obe beljakovini za dojene otroke nimata prehranjevalnega pomena, temveč bistveno prispevata k zaščiti pred mikrobi iz okolja.
Kolostrum vsebuje povprečno od 5 do 7 g/L laktoferina, zrelo mleko pa od 1 do 3 g/L (2). Laktoferinsko molekulo z molekulsko maso 78 kD sestavlja enojna polipeptidna veriga glikoproteina z dvema predeloma, ki vežeta železo. Sestavina sodi v transferinsko družino beljakovin in se nahaja v vseh izločkih žlez z zunanjim izločanjem. Molekula je odporna na encimsko razgradnjo v črevesu. Zato predvidevajo, da se nekaj celih molekul in njihovih delov lahko resorbira in nahaja v urinu dojenih otrok (6).
Laktoferin in deli njegove molekule so baktericidni za številne po Gramu negativne in pozitivne bakterije, ima proti virusne učinke in deluje proti Candidi albicans (7). Glavni mehanizem baktericidnega delovanja ni vezava železa in s tem ovira rasti bakterij, marveč v novejšem času odkrita sposobnost molekule, da reagira z in destabilizira zunanje membrane bakterijskih celic (8). Zaradi tega postanejo bakterije bolj občutljive za mlečno beljakovino lizocim, ki učinkoviteje raztaplja mikrobne celice (9).
Laktoferin ima tudi več encimskih učinkov. Deluje kot serinska proteaza, ki pri Hemofilus influence odceplja dejavnike kolonizacije bakterij s čemer zmanjšuje patogentski potencial bakterije (10). Podobno naj bi zaviral vezavo enteropatogenih E.coli (EPEC) na črevesne epitelijske celice (11).
Podobno kot sistem obrambe s SIgA tudi laktoferin s svojim obrambnim delovanjem ne porablja dodatne energije organizma (ne spodbuja vnetnega dogajanja). Laktoferin lahko vstopa v jedra levkocitov. Tam se veže na NFB (nuklearni faktor kapa B), ki je prepisovalni dejavnik za tvorbo različni pro-vnetnih citokinov: interlevkin 1 beta (IL-1), dejavnik tumorske nekroze alfa (TNF-) in IL-6. Z vezavo na NFB laktoferin torej posredno zavira vnetje (12).
Na živalskih modelih je bilo prikazano, da humani laktoferin, ki se izloča z urinom lahko značilno zmanjša okužbo sečil (13).
Alfa-laktoglobulin
Naslednja izmed glavnih beljakovin v ženskem mleku -laktoalbumin, se nahaja v skupkih (agregatih) več molekul. Ugotovili so, da je multimerični -laktoalbumin sposoben inducirati apoptozo in tako uničiti vse transformirane, embrionalne in limfoidne celice, ob tem pa ne prizadene zrelih celic (14). Sklepali so, da bi lahko omenjena mlečna beljakovina imela vpliv na rakave celice. Tako so ugotovili, da konformacijsko spremenjena molekula -laktoalbumina, ki se iz sklenjene oblike razvije, lahko veže kot kofaktor oleinsko kislino in je sposobna uničiti maligne celice. Tako strukturo so poimenovali HAMLET (human -lactalbumin made lethal to tumor cells) (15). Kaže, da bi lahko nizek pH v želodcu pospeševal spremembo molekule -laktoalbumina ob sproščanju kalcijevih jonov ter aktivaciji lipaz, ki pospešujejo odcepljanje prostih maščobnih kislin iz mlečnih trigliceridov. Tako nastane ob že v ženskem mleku prisotni, še dodatna oleinska kislina. Za tako nastali HAMLET so na živalskih raziskovalnih modelih dokazali sposobnost ubijanja preko 40 različnih vrst tumorskih celic (karcinomi in limfomi), humani papilom in glioblastomske celice (16). Tako predvidevajo, da bi bilo delovanje HAMLET oblike -laktoalbumina, ki bi lahko pojasnilo zmanjšanje pogostnosti levkemij pri dojenih otrocih. Prav tako še ni dokazano preventivno delovanje HAMLET spojine na preprečevanje nastanka karcinoma dojk, katerega je manj pri ženskah, ki so dojile (1).
Lizocim
Je obrambna beljakovinska molekula, ki v ženskem mleku s trajanjem dojenja narašča (SIgA in laktoferin s trajanjem dojenja upadata). V mlezivu ga je v povprečju 70 ng/ml, pri 1 mesecu ga žensko mleko vsebuje 20 ng/ml, pri 6 mesecih pa 250 ng/ml. Tako izključno dojen otrok lahko prejme pri 1. mesecu povprečno od 3 do 4 mg/kg/dan, pri 4. mesecu pa 6 mg/kg/dan (2). Lizocim, ki je kemično tudi glikoprotein, ob sodelovanju SIgA in laktoferina topi celične opne določenih bakterij. Možen pomen za obrambo v sklopu ženskega mleka raziskovalno še ni bil dokazan (1).
Citokini
Žensko mleko vsebuje številne citokine (17). Delujejo lahko proti-vnetno ali pro-vnetno. Med njimi je TGF- (transforming growth factor), ki ima proti-vnetno delovanje pri eksperimentalnih živalih (miših s kogenitalnim pomanjkanjem TGF-) (18). Podoben učinek ima interlevkin IL-10 (17). IL-1 v ženskem mleku zavira tvorbo IL-2, ki sicer stimulira širjenje T celic (19). V ženskem mleku je relativno veliko pro-vnetnega TNF- (tumor necrosis factor) (20). Deluje kot kemotaksin za mlečne fagocite in vzpodbuja tvorbo ployIgR, ki prenaša IgA dimere skozi epitelne celice v mleko (21). Našli so tudi IL-6, ki podobno kot TGF- spodbuja diferenciacijo B celic in obenem tudi spodbuja tvorbo 1-antitripsina v fagocitih (22).
Defenzini
Znanih je mnogo defenzinov in v ženskem mleku so našli -defenzin LBD-1. Deluje anti mikrobno proti E.coli in ima povprečne koncentracije v mleku od 1 do 10 ng/L (23). To so majhni kationski peptidi, ki so nespecifično toksični za mikobakterije, glive, nekaj virusov z ovojnicami, za po Gramu pozitivne in negativne bakterije. Raztapljajo celične ovojnice bakterij. Ob tem dodatno vplivajo na T celice in dendritične celice z verjetnim uravnavanjem in spodbujanjem imunskih mehanizmov, ki so usmerjeni proti mikroorganizmom (24).
Ostale beljakovinske molekule, ki sodelujejo pri obrambi
Med ostalimi sestavinami je v ženskem mleku tudi več hormonov in rastnih dejavnikov. Najverjetneje delujejo kot signalne molekule med materjo in otrokom, podobno citokinom in nekaj drugim sestavinam ženskega mleka (1). V zgodnjem obdobju po rojstvu imajo novorojenčki manjšo aktivnost črevesnih encimov in povečan prehod molekul skozi črevesno steno kar omogoča prehod tudi hormonom in drugim večjim molekulam (25). V nekaj živalskih študijah so dokazali, da lahko mlečne komponente kot so epidermalni rastni dejavnik (EGF) in inzulinu podobni rastni dejavnik 1 (IGF-1) prehajajo skozi črevo (26, 27).
V epitelijskih celicah dojk, v mlečnih maščobnih globulih in v samem ženskem mleku (in v mnogih drugih tkivih) se nahaja leptin, hormon, ki ureja lakoto (28). Povečana raven leptina zmanjšuje apetit, zmanjšana pa ga povečuje. Leptin deluje nasprotno učinkom stradanja, ki se kažejo z zniževanjem telesne temperature, z aktivacijo stresne osi in zmanjšanjem imunske in reproduktivne dejavnosti organizma (29). Stimulira tudi diferenciacijo in proliferacijo hematopoetskih celic in spodbuja delovanje monocitov in makrofagov. Uravnava odziv T celic s povečevanjem nastajanja IL-2 in IFN- (interferona gama) iz Th1 celic ter IL-4 in IL-10 iz Th2 celic (28). Raziskave nakazujejo, da leptin lahko dojeni otroci absorbirajo iz ženskega mleka (30).
Ogljikovi hidrati, ki sodelujejo pri obrambi
Žensko mleko vsebuje oligosaharide in glikokonjugate, od katerih številni lahko sodelujejo pri obrambi gostitelja (dojeni otrok) pred okužbami (okužbe prebavil, dihal, srednjega ušesa) (31). Te molekule nastopajo v obrambni funkciji kot analogi receptorjev na sluzničnem epiteliju. Mikrobi in toksini se sicer vežejo na epitelne receptorje, kar je prvi korak k vstopu v organizem in okužbi (1).
Oligosharidi so različne kombinacije petih osnovnih monosaharidov: glukoze, fukoze, galaktoze, N-acetilglukozamina in sialične kisline. Sestavlja jih od 3 do 10 mono-komponent. Nastajajo v epiteliju mlečnih žlez in so tretja največja čvrsta sestavina ženskega mleka (32). Skozi črevo mlečni oligosaharidi večinoma prehajajo brez sprememb. Vplivajo tudi na sestavo črevesne mikroflore dojenih otrok, ki imajo manj patogenih sevov E.coli, Klebsiele in drugih bakterij iz rodu Enterobakteriacee (33).
Različni glikokonjugati v ženskem mleku tudi blokirajo pripenjanje mikrobov in toksinov na črevesno sluznico dojenih otrok. Taki so gangliozid GM1 (preprečuje pripenjanje V.kolere in nevtralizira enterotoksine E.coli, C.jejuni), glikolipid Gb3 blokira vezavo S.dizenterije, visoko molekularen glikoprotein v ženskem mleku pa veže in nevtralizira respiratorni sincicijski virus (34).
Maščobe in mlečni maščobni globuli
V ženskem mleku so maščobe katere mlečna lipoproteinska lipaza, lipaza, ki jo stimulirajo žolčne soli in želodčna lipaza cepijo na maščobne kisline in monogliceride. Ti lahko napadajo določene vrste bakterij, viruse z ovojnico in G.lamblio ter Entamebo histolitiko (35, 36).
Mlečni maščobni globuli na opnah nosijo mucin, ki vsebuje sialično kislino in veže nase E.coli ter inhibira replikacijo rotavirusov (37). Na maščobnih globulih pa se nahajajo tudi protitelesa SIgA in strukture HLA tkivnih komponent (38, 39).
Levkociti v ženskem mleku
V prvih dneh laktacije vsebuje žensko mleko žive aktivirane makrofage, nevtrofilne granulocite in limfocite v koncentracijah od 1 do 3×106 celic/ml. Po dveh do treh mesecih njihovo število upade na manj kot 1×106 celic/ml ženskega mleka (40). Pri 4 do 6 mesecih pa 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} celic predstavljajo epitelne celice (40).
Mlečni nevtrofilni granulociti kažejo značilnosti aktiviranih celic z značilnimi spremembami na površini, zmanjšano adherenco in gibljivostjo. Podobno reagirajo tudi krvni nevtrofilni granulociti, če so izpostavljeni mleku (41).
Tudi mlečni makrofagi kažejo znake aktivacije. Spontano tvorijo citokine IL-1, THF- in IL-6, vendar v manjših količinah kot krvni monociti. Izločajo tudi prostaglandin E, lizocim in plazminogenski aktivator (42). Mlečni makrofagi, sicer počasneje kot krvni, izdelujejo tudi nekatere beljakovine komplementnega sistema (C2 in C3) (43).
Večina mlečnih limfocitov je tipa T celic (83{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), z znatno manj B celicami (6{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) in nekaj NK (natural killer) celicami (44). Prisotne so tudi T celice pomagalke, kakor tudi citotoksične T celice in T celice. Kažejo lastnosti aktiviranih celic in imajo imunološki spomin (45). V nekaterih študijah ugotavljajo, da mlečni T limfociti pri eksperimentalnih živalih lahko prehajajo iz črevesa v organizem mladičev (46). S takimi celicami naj bi prehajala na potomce tudi imunološka informacija in zaščitna sposobnost (1).
ZAKLJUČEK
Znanstveno raziskovalni podatki kažejo na tesno povezanost materinega in otrokovega imunskega sistema, tako med nosečnostjo kakor tudi po rojstvu.
V tem prispevku smo skušali vsaj deloma osvetliti pomen, ki ga ima za dojenega otroka žensko mleko, ne samo kot prehrana, temveč tudi kot skozi tisočletja natančno usklajena zgodnja obramba pred mikrobi okolja v katerem živimo.
Literatura:
1.Hanson LA. The components of host defense. In: Hanson LA. Immunobiology of human milk: how breastfeeding protect babies. Amarillo (TX): Pharmasoft Publishing; 2004. p. 27-46.
2.Butte NF, Goldblum RM, Fehl LM, Loftin K, Smith EO, Garza C, Goldman AS. Daily ingestion of immunologic components in human milk during the first four months of life. Acta Paediatr Scand 1984;73:296-301.
3.Mouricot M. Interactions between the enteric pathogen and the host. An assortment of bacterial lectins and a set of glycoconjugate receptors. Adv Exp Med Biol 1997;412:109-23.
4.Nowrouzian FL, Monstein HJ, Wold AE, Adlerberth I. Effect of human milk on type 1 and P-fimbrial mRNA expression in intestinal Escherichia coli strains. Lett Appl Microbiol. 2005;40:74-80.
5.Phalipon A, Corthesy B. Novel functions of the polymeric Ig receptor: well beyond transport of immunoglobulins. Trends Immunol 2003;24:55-8.
6.Goldblum RM, Schanler RJ, Garza C, Goldman AS. Human milk feeding enhances the urinary excretion of immunologic factors in low birth weight infants. Pediatr Res 1989;25:184-8.
7.Nikawa H, Samaranayake LP, Tenovuo J, Hamada T. The effect of antifungal agents on the in vitro susceptibility of Candida albicans to apo-lactoferrin. Arch Oral Biol 1994;39:921-3.
8.Ellison RT, III. The effects of lactoferrin on gram-negative bacteria. Adv Exp Med Biol 1994;357:71-90.
9.Leitch EC, Willcox MD. Synergic antistaphylococcal properties of lactoferrin and lysozyme. J Med Microbiol 1998;47:837-42.
10.Hendrixson DR, Qiu J, Shewry SC, Fink DL, Petty S, Baker EN, et al. Human milk lactoferrin is a serine protease that cleaves Haemophilus surface proteins at arginine-rich sites. Mol Microbiol 2003;47:607-17.
11.Ochoa TJ, Noguera-Obenza M, Ebel F, Guzman CA, Gomez HF, Cleary TG. Lactoferrin impairs type III secretory system function in enteropathogenic Escherichia coli. Infect Immun 2003;71:5149-55.
12.Haversen L, Ohlsson BG, Hahn-Zoric M, Hanson LA, Mattsby-Baltzer I. Lactoferrin down-regulates the LPS-induced cytokine production in monocytic cells via NF-kappa B. Cell Immunol 2002;220:83-95.
13.Haversen LA, Engberg I, Baltzer L, Dolphin G, Hanson LA, Mattsby-Baltzer I. Human lactoferrin and peptides derived from a surface-exposed helical region reduce experimental Escherichia coli urinary tract infection in mice. Infect Immun 2000;68:5816-23.
14.Hakansson A, Zhivotovsky B, Orrenius S, Sabharwal H, Svanborg C. Apoptosis induced by a human milk protein. Proc Natl Acad Sci U S A. 1995;92:8064-8.
15.Svensson M, Hakansson A, Mossberg AK, Linse S, Svanborg C. Conversion of alpha-lactalbumin to a protein inducing apoptosis. Proc Natl Acad Sci USA 2000;97:4221-6.
16.Svanborg C, Agerstam H, Aronson A, Bjerkvig R, Duringer C, Fischer W, et al. HAMLET kills tumor cells by an apoptosis-like mechanism – cellular, molecular, and therapeutic aspects. Adv Cancer Res 2003;88:1-29.
17.Garofalo RP, Goldman AS. Expression of functional immunomodulatory and anti-inflamatory factors in human milk. Clin Perinatol 2000;26:361-77.
18.Letterio JJ, Geiser AG, Kulkarni AB, Roche NS, Sporn MB, Roberts AB. Maternal rescue of transforming growth factor-beta 1 null mice. Science. 1994;264:1936-8.
19.Hooton JW, Pabst HF, Spady DW, Paetkau V. Human colostrum contains an activity that inhibits the production of IL-2. Clin Exp Immunol. 1991;86:520-4.
20.Rudloff HE, Schmalstieg FC Jr, Mushtaha AA, Palkowetz KH, Liu SK, Goldman AS. Tumor necrosis factor-alpha in human milk. Pediatr Res. 1992;31:29-33.
21.Mushtaha AA, Schmalstieg FC, Hughes TK Jr, Rajaraman S, Rudloff HE, Goldman AS. Chemokinetic agents for monocytes in human milk: possible role of tumor necrosis factor-alpha. Pediatr Res. 1989;25:629-33.
22.Kono Y, Beagley KW, Fujihashi K, McGhee JR, Taga T, Hirano T, et al. Cytokine regulation of localized inflammation. Induction of activated B cells and IL-6-mediated polyclonal IgG and IgA synthesis in inflamed human gingiva. J Immunol. 1991 Mar;146:1812-21.
23.Jia HP, Starner T, Ackermann M, Kirby P, Tack BF, McCray PB Jr. Abundant human beta-defensin-1 expression in milk and mammary gland epithelium. J Pediatr. 2001;138:109-12.
24.Yang D, Biragyn A, Kwak LW, Oppenheim JJ. Mammalian defensins in immunity: more than **** microbicidal. Trends Immunol. 2002;23:291-6.
25.Britton JR, Koldovsky O. Development of luminal protein digestion: implications for biologically active dietary polypeptides. J Pediatr Gastroenterol Nutr. 1989;9:144-62.
26.Philipps AF, Anderson GG, Dvorak B, Williams CS, Lake M, Lebouton AV, Koldovsky O. Growth of artificially fed infant rats: effect of supplementation with insulin-like growth factor I. Am J Physiol. 1997;272(5 Pt 2):R1532-9.
27.Kuhn CM, Pauk J, Schanberg SM. Endocrine responses to mother-infant separation in developing rats. Dev Psychobiol. 1990;23:395-410.
28.Lord G. Role of leptin in immunology. Nutr Rev. 2002;60:S35-8.
29.Ahima RS, Prabakaran D, Mantzoros C, Qu D, Lowell B, Maratos-Flier E, Flier JS. Role of leptin in the neuroendocrine response to fasting. Nature. 1996;382:250-2.
30.Savino F, Costamagna M, Prino A, Oggero R, Silvestro L. Leptin levels in breast-fed and formula-fed infants. Acta Paediatr. 2002;91:897-902.
31.Newburg DS. Human milk glycoconjugates that inhibit pathogens. Curr Med Chem 1999;6:117-27.
32.Kunz C, Rudloff S. Biological functions of oligosaccharides in human milk. Acta Paediatr 1993;82:903-12.
33.Gothefors L, Olling S, Winberg J. Breast feeding and biological properties of faecal E.coli strains. Acta Paediatr 1975;64:807-12.
34.Laegreid A, Otnaess AB, Fuglesang J. Human and bovine milk: comparison of ganglioside composition and enterotoxin-inhibitory activity. Pediatr Res 1986;20:416-21.
35.Isaacs CE, Thormar H, Pessolano T. Membrane –disruptive effect of human milk: inactivation of enveloped viruses. J Infect Dis 1986;154:966-71.
36.Hernell O, Ward H, Blackberg L, Pereira ME. Killing of Giardia lamblia by human milk lipases: an effect mediated by lipolysis of milk lipids. J Infect Dis. 1986;153:715-20.
37.Schroten H, Hanisch FG, Plogmann R, Hacker J, Uhlenbruck G, Nobis-Bosch R, .et al. Inhibition of adhesion of S-fimbriated Escherichia coli to buccal epithelial cells by human milk fat globule membrane components: a novel aspect of the protective function of mucins in the nonimmunoglobulin fraction. Infect Immun. 1992;60:2893-9.
38.Schroten H, Bosch M, Nobis-Bosch R, Kohler H, Hanisch FG, Plogmann R. Secretory immunoglobulin A is a component of the human milk fat globule membrane. Pediatr Res. 1999;45:82-6.
39.Newman RA, Ormerod MG, Greaves MF. The presence of HLA-DR antigens on lactating human breast epithelium and milk fat globule membranes. Clin Exp Immunol. 1980;41:478-86.
40.Goldblum RM, Goldman AS, Garza C, Johnson CA, Nichols BL. Human milk banking. II. Relative stability of immunologic factors in stored colostrum. Acta Paediatr Scand. 1982;71:143-4.
41.Keeney SE, Schmalstieg FC, Palkowetz KH, Rudloff HE, Le BM, Goldman AS. Activated neutrophils and neutrophil activators in human milk: increased expression of CD11b and decreased expression of L-selectin. J Leukoc Biol. 1993;54:97-104.
42.Le Deist F, de Saint-Basile G, Angeles-Cano E, Griscelli C. Prostaglandin E2 and plasminogen activators in human milk and their secretion by milk macrophages. Am J Reprod Immunol Microbiol. 1986;11:6-10.
43.Cole FS, Schneeberger EE, Lichtenberg NA, Colten HR. Complement biosynthesis in human breast-milk macrophages and blood monocytes. Immunology. 1982;46:429-41.
44.Wirt DP, Adkins LT, Palkowetz KH, Schmalstieg FC, Goldman AS. Activated and memory T lymphocytes in human milk. Cytometry. 1992;13:282-90.
45.Wing K, Ekmark A, Karlsson H, Rudin A, Suri-Payer E. Characterization of human CD25+ CD4+ T cells in thymus, cord and adult blood. Immunology. 2002;106:190-9.
46.Tuboly S, Bernath S, Glavits R, Medveczky I. Intestinal absorption of colostral lymphoid cells in newborn piglets. Vet Immunol Immunopathol. 1988;20:75-85.
EKOLOGIJA PREBAVNEGA TRAKTA PRI DOJENIH OTROCIH
The gastrointestinal tract ecology in breastfed infants
Prof. dr. Irena Rogelj, univ. dipl. inž. živil. tehnol.
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Katedra za mlekarstvo, Groblje 3, 1230 Domžale
vir: UNICEF Slovenija, Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja, Ginekološko porodniški oddelek SB Celje – IV. SIMPOZIJ z mednarodno udeležbo: DOJENJE, VEČ KOT HRANJENJE (BREASTFEEDING MORE THAN FEEDING), ZBORNIK PRISPEVKOV (PROCEEDINGS OF SYMPOSIUM), Kulturni center v Laškem 30.9 in 1.10.2005
Ključne besede: črevesna mikroflora, dojenje.
Key words: gut microflora, breast-feeding
Mikroorganizmi so pomembna komponenta raznolikega in dinamičnega ekosistema prebavnega trakta. Razvili so se skupaj s človekom in brez njih ne moremo preživeti. Z mikroogranizmi je poseljen ves prebavni trakt, vendar pa se posamezni deli močno razlikujejo glede števila in vrstne sestave mikrobne populacije. Najgosteje je poseljeno debelo črevo, v katerem navadno najdemo okoli 1012 mikro-organizmov v gramu vsebine. Okolje debelega črevesa je, zaradi počasnega praznenja, pestrosti lahko izkoristljivih hranil in rastnih faktorjev ter primerne pH vrednosti, ugodno za njihovo razmnoževanje. Mikrobno združbo sestavlja več sto različnih vrst, med katerimi številčno prevladujejo vrste rodov Bacteroides, Bifidobacterium, Eubacterium, Clostridium, Lactobacillus, Fusobacterium in različni gramsko pozitivni koki.
Novejše študije dokazujejo, da ima črevesna mikroflora precej večji vpliv na razvoj številnih bolezni, kot smo mislili doslej. Vse bolj očitno je, da sprememba črevesne mikrobiote vpliva na človeško zdravje ter, da sta slabo zdravstveno stanje črevesa in disbioza povezani z različnimi, tudi ne-infekcijskimi bolezenskimi procesi. Prebavni trakt predstavlja zaščitno pregrado med notranjostjo in okoljem iz katerega neprestano prihajajo v organizem antigeni, bodisi kot sestavine hrane ali bakterijske celice. V črevesu delujejo trije obrambni mehanizmi, črevesna mikroflora, črevesna mukoza in epitelij ter pripadajoči imunski sistem. Črevesna mikroflora vpliva na različne procese kot so obramba proti patogenim bakterijam, razvoj in delovanje imunskega sistema, razvoj črevesnih resic, fermentacija neprebavljivih ogljikovih hidratov, anaerobni metabolizem peptidov in proteinov. Očitno je, da je črevesna mikroflora sposobna aktivno vplivati na črevesni mukozni imunski odziv in da istočasno igra ključno vlogo v interakcijah med patogenci in gostiteljem ter razvoju tolerance do hrane.
Razvoj črevesnega imunskega sistema se začne hitro po rojstvu, vzporedno z mikrobno poselitvijo črevesa. Ta se začne ob rojstvu, ko je novorojenec po bivanju v sterilnem okolju izpostavljen okolju, bogato poseljenem z mikroorganizmi. V začetni fazi je črevesna mikroflora odvisna od načina poroda, bolnišničnih pogojev in številnih maternalnih in okoljskih dejavnikov, nato pa ima na mikrobno poselitev črevesa in sestavo mikrobne populacije največji vpliv prehrana.
Dojenje velja za zlati standard prehranjevanja novorojenca. Če dojenje ni mogoče, nadomestijo humano mleko otroške formule, ki zagotavljajo varno in zdravo hrano za rast in razvoj, ne morejo pa nadomestiti bioaktivnih lastnosti humanega mleka. Dojenje ščiti novorojenca pred infekcijami. Najverjetneje je ta učinek rezultat kombiniranega delovanja sestavin mleka kot so imunoglobulini, imunokompetentne celice in različne protimikrobne snovi. Humano mleko je pomemben dejavnih pri vzpostavljanju, razvoju in oblikovanju črevesne mikroflore dojenčka. Vsebuje naravno mikrofloro, poleg tega pa prebiotične snovi, tako imenovane bifidogene faktorje, ki selektivno stimulirajo rast določenega števila koristnih bakterij v črevesu.
Danes vemo, da se črevesna mikroflora dojenih in ne-dojenih otrok razlikuje. V črevesni mikroflori dojenčkov prevladujejo bifidobakterije in laktobacili, medtem ko imajo ne-dojeni otroci navadno bolj raznoliko mikrofloro.
Črevesna mikroflora zagotavlja prvo obrambo pred škodljivimi bakterijami in njihovimi škodljivimi metaboliti, z vzpodbujanjem proizvodnje mucina oblikuje plast sluzi, preprečuje vezavo patogenih bakterij, vzpodbuja obnovo poškodovanih epitelnih celic in vpliva na razvoj mukoznega imunskega sistema zato je pomembnost uravnotežene črevesne mikroflore pri razvoju novorojenca nesporna.
ZMOTE IN RESNICE O DOJENJU
Myths and truths about breastfeeding
Organizacija teme: Zlata Felc, Vladimir Weber
vir: UNICEF Slovenija, Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja, Ginekološko porodniški oddelek SB Celje – IV. SIMPOZIJ z mednarodno udeležbo: DOJENJE, VEČ KOT HRANJENJE (BREASTFEEDING MORE THAN FEEDING), ZBORNIK PRISPEVKOV (PROCEEDINGS OF SYMPOSIUM), Kulturni center v Laškem 30.9 in 1.10.2005
Miti in resnice o dojenju
Ilse Bichler, International Board Certified Lactation Consultant (IBCLC),
Regional Adminstrator, IBLCE Office in Europe.
Steinfeldgasse 11, 2511 Pfaffstaetten, Austria, Phone: ++43 2252 20 65 95, Fax: ++43 2252 20 64 87
Gabriele Nindl, International Board Certified Lactation Consultant (IBCLC),
Director of European Institute for Breastfeeding and Lactation of the European Association for Lactation Consultants (VELB).
Wittberg 14, 6233 Kramsach, Austria, Phone: ++43 5337 93 651, Fax: ++43 5337 93 631
Ključne besede: dojenje, z dokazi podprta oskrba in dojenje, anekdote in dojenje, vraže in dojenje
Key words: breastfeeding, evidence based care and breastfeeding, anecdotes and breastfeeding, old wives tales and breastfeeding.
UVOD IN RAZPRAVA
Zgodbe starih žena, običaji, tabuji, predvidevanja, mnenja, miti, rituali in pravila…vse to je povezano s temo rojstva in dojenja. Zgodovinske trditve in izjave segajo vse do Aristoteles-a, ki je pojmoval mlezivo kot neodstranjeno menstrualno kri. Iz srednje – veških časov obstaja dokaz o navodilu, da naj otrok ne dobi mleziva, ker mora najprej prebaviti amnijsko tekočino. Babiški učbeniki iz 19. stoletja svetujejo naslednje: za bolj odporne in prožne prsne bradavice aplikacijo alkohola, da nekatere prsi ne proizvajajo dovolj mleka za zadovoljitev dojenčkove lakote, in da je mala placenta lahko vzrok, da ženske nimajo dovolj mleka.
Med sodobnejšimi pogostimi predsodki ali vražami so: hranjenje po steklenički je lažje kot dojenje; dojenje je naporno in utrudljivo za mater; s črpanjem lahko mati preveri količino svojega mleka; če mati jemlje zdravila, ne sme dojiti; doječe matere morajo jesti več, da proizvedejo več mleka; ženske, ki kadijo, naj ne bi dojile; človeško mleko ne vsebuje dovolj železa; ženske po operacijah na prsih imajo težave pri dojenju; med dojenjem naj bodo določeni premori; ko se zmešata prebavljeno in sveže mleko, dobi dojenček krče v trebuhu; med dojenjem se ni priporočeno ukvarjati s športom; doječe matere naj ne bi shujšale, ker bi se lahko povzročitelji okužb izločili v njihovo mleko, kar bi škodovalo dojenčku; ženska mora prekiniti dojenje za 3, 4, 5, 6, 12 ur po narkozi.
Od 1980. leta dalje so začeli pojasnjevati ključne probleme in teme o laktaciji in dojenju z obsežnimi raziskavami. Npr. tabu o mlezivu je bil razkrit z odkritji Lars-a Hanson-a, da je koncentracija SIgA v mlezivu najvišja. Hanson je odkril tudi, da dobi 1 mesec star dojenček trikratno dozo imunosti odraslega človeka. Po entero-mamarni poti potujejo limfne celice iz črevesja v dojko, ter proizvajajo tam IgA, kot posebno zaščito za dojenčkov prebavni in respiratorni trakt. Ravno to je eden dokazov za neresničnost zelo razširjene trditve, da je mlečna formula po kakovosti enaka ženskemu mleku; geslo služi le kot marketinška poteza za matere in zdravstvene delavce! Dejstvo je, da je zaradi kratkoročnih in dolgoročnih pozitivnih učinkov človeško mleko tista naravna prehrana, ki jo otrok potrebuje. Mlečna formula ne vsebuje zaščitnih živih celic, encimov in hormonov. Vsebuje pa več magnezija in železa. Tudi raven aluminija in kadmija je primerljiva s tisto, ki je v človeškem mleku. Vsebuje tudi več beljakovin. Torej: mlečna formula se zelo razlikuje od ženskega mleka.
Starši poslušajo vse vrste nasvetov, kako ravnati z otrokom: Ne razvadi otroka s prizanašanjem in popuščanjem; časovno nadzoruj njegov jok; ne dovoli, da te otrok izkorišča; ne dovoli, da otrok spi v isti postelji s starši; omejuj čas dojenja; če boš stalno nosila otroka, bo zato nesamostojen; ne preveč dojiti; ne dovoli, da otrok zaspi pri prsih; na kratko, ne postani otrokov suženj.
Raziskave dr. Karin Grossmann z univerze v Regensburg-u izhajajo iz otrokovih koristi, ko staršem priporočajo uporabo načel popuščanja, nežnosti in pozornosti do otrok.
Avtor Steve Biddulph iz Avstralije: Inteligentna bitja potrebujejo spodbudo, pozornost, potrjevanje in priznanje. Iz knjige: ”The secret of Happy Children” (Skrivnost srečnih otrok).
Obvladovanje stresa: Premagovanja stresa se učimo že v zgodnjem otroštvu. Intenzivni kožni stik s starši pomaga premagovati stres v kasnejšem življenju. Če bodo starši takoj reagirali, bo otrok lahko razvil visoko stopnjo zaupanja, saj ne bo jokal v nedogled in se zato počutil “nemočnega”. Primerno ravnanje ob stresu je integralni del spretnosti, potrebnih za življenje.
Spanje skupaj z materjo je nevarno in vprašanje, ali mora biti otrok zaščiten pred spečo materjo, je novejša diskusija, povezana z NNSD (nenadna nepričakovana smrt dojenčka). Nedojen otrok ima petkrat več možnosti, da umre zaradi NNSD, kot pa dojen. Dokazano je, da spanje skupaj z materjo prispeva k pogostnosti dojenja ter dobremu razvoju otroka. Skupno spanje in dojenje izboljšujeta komunikacijo, hranjenje, imunski sistem, navezanost in spanje. Zmanjšujejo pa se jok, slaba volja in strah. V pogojih varnega spalnega okolja se tudi pojav NNSD zmanjšuje.
Dojenje po enem letu otrokove starosti pa je večkrat izpostavljeno kritikam, kljub vsem pozitivnim učinkom. Hranilne prednosti prolongiranega dojenja so: visoka energijska vrednost; visoka vrednosti vitaminov in mineralov; visoka bio-uporabnost, koristnost. Dojenčki, ki so dojeni več kot leto dni, imajo tudi imunske in psihološke prednosti. Sesanje je povezano s pestovanjem, sesanje z umetnim seskom vsebuje manj pozitivnega vpliva na razvoj obraznih mišic, govora in komunikacijskih sposobnosti. Otrok se počuti varno v telesnem stiku s starši.
Dojenje in raziskave: Katere raziskave so dobre? Raziskave o dojenju, ki jih določajo v podjetjih, ki proizvajajo mlečno formulo? Znanstvene informacije s strani ”formula podjetij” obsegajo „postnatalno pomanjkanje oskrbe z mlekom“ in priporočajo dopolnilno hranjenje z mlečno formulo za vse novorojenčke že zgodaj po rojstvu. Psevdo (lažna)-znanost ali zloraba znanosti? Pretvorba raziskav v resnično prakso pa je drug izziv, s katerim se bo treba spopasti.
Cup-Feeding (hranjenje s skodelico) in Finger Feeding (hranjenje s pomočjo prsta), sta novi praktični metodi za hranjenje otroka. Obstajajo različni opisi uporabe in opazovanj teh metod hranjenja. Raziskave kažejo, da je Cup- Feeding povezano tako z visokimi odstotki dojenih otrok ob odpustu iz porodnišnice, kot tudi z daljšim trajanjem dojenja. Primerjava zasičenosti hemoglobina s kisikom pri 14{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} otrok, hranjenih po skodelici in 35{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} otrok, hranjenih po cuclju; vendar manj očitno kot pri uporabi „Finger Feeding-a”.
Z dokazi močno podprto: pravilno sesanje povečuje stopnje dojenja; zgodnje in pogosto sesanje je dobro za večje količine mleka in pridobivanje teže…
Torej, poslušajte anekdote, sprašujte, prebirajte literaturo in ocenjujte kakovost opazovanj in opisov, naredite svoje analize in svojo raziskavo.
ZAKLJUČKI
Nimamo odgovorov na vsa vprašanja, ki se nanašajo na dojenje.
Ni nam potrebno vsega dokazovati.
Dojenje je zgodba o uspehu že milijone let.
Znanost ne more opisovati delovanja narave, lahko le posreduje naše znanje o njej.
Literature:
Hansen LA. Immunobiology of Human Milk, 2004
Grossmann K. The benefits of parental concession making, sensitivity and tenderness. Universität Regensburg.
Raidenbach SRF. Stress” – How healthy is your soul? “
Biddulph S. Intelligent beings need stimulation, attention and acknowledgment. “The secret of Happy Children“. Book for parents.
Meni se zdi super, da se je oglasila. Konec koncev je tema Mit o dojenju – razčistimo… in je prav, da se oglasi, nenazadnje je ona tista, ki ima informacij o tem res izjemno veliko.
Glede raziskave, ki jo zgoraj omenja “dgstr ” se mi zdi škoda, da so spremljali le eno stvar – pljučno funkcijo otrok.
Pranje možganov… hehe, vsako učenje je lahko pranje možganov. Ko se ne želiš več učiti, veš, da si star.
Pranje mozganov je takrat, ko ti nekdo vsiljuje informacije, ki jih ne zelis imeti. To je moja definicija. Tiste informacije, ki jih zelim, jih poiscem sama. Tukaj berem cvek. Pa ni cveka o dojenju brez Karmen in njenih spisov…
Se opravicujem ampak predstavljam si, kako imajo v svojem domu alarm in ko se pojavi na kaksnem forumu tema o dojenju, se alarm sprozi, vsi otroci se postavijo v vrsto, moz prevzame nadzor nad njimi in Karmen leti k racunalniku in hitro poisce informacijo v svoji cudezni vreci, skopira, prilepi, izdihne……………… in potem se spet lahko posveti svoji druzini.
Moja domisljija pac……hahaha
Pa lep dan zelim
Po drugi strani pa ni povedala prav nič novega. Znano je, kaj vse vsebuje materino mleko in da je črevesna flora dojenih otrok različna od flore nedojenih. Še vedno pa niti približno ne vedo, zakaj se potem v praksi ne kažejo razlike pri obolevanju med dojenimi in nedojenimi otroci. Po trudapolnih raziskavah na živalih so ugotovili le, da je kaže določena stopnja zaviralnega delovanja materinega mleka na določene vrste tumorjev. Živali so namreč kar naprej šopali z neko sestavino iz materinega mleka in jo dajali v koncentriranih količinah skupini podgan, ki so potem v starosti umirale ravno tako kot podgane iz druge skupine, ki so jih futrali s pomijami, vendar jih je malo manj v prvi skupini umiralo zaradi rakastih tvorb – pa še to samo zaradi določenih rakastih tvorb.
Medtem ko so vse raziskave, ki so bile narejene pri otrocih (UNICEF, WHO) zanikale kakršnokoli manjše obolevanje dojenih otrok nasproti nedojenim oz. ga niso mogle dokazati. Zato pa so raziskave podjetij z mlečnimi mešanicami dokazale, da se “postnatalno pomanjkanje oskrbe z mlekom” kaže predvsem oz. samo pri dojenih otrocih. Seveda pa gre pri teh raziskavah za reklamne namene, zato jih ne jemljemo resno.
Nenazadnje se večina alergij pri dojenčkih do enega leta pokaže v obdobju dojenosti, ko otrok ne uživa nobene druge hrane kot zgolj materino mleko. In tudi tega, da bi bilo več alergikov med otroci, ki že od rojstva pijejo kravje mleko, niso mogli dokazati. Resnica je namreč ravno nasprotna.
Draga Dojilja, prav zaradi poprejšnjih očitkov o pranju možganov sem izrecno podala le informacije slovenskih pediatrov in strokovnih delavcev.
Razumem da grem komu tudi na živce, če napišem kaj o dojenju. Vabim te, da se mi oglasiš na mejl, podpišeš in osebno razložiš kaj te moti. Anonimno prek foruma ni na mojem nivoju.
Draga Špelina, brez skrbi, uporabljam copy-paste :))))))
Draga Dgstr, Na stranh BMJ lahko vtipkate v iskalnik “breastfeeding asthma allergies” in boste dobili veliko dolgotrajnih in definiranih študij, ki potrjujejo tudi nasprotno. Študija, ki jo navajate, celo besedilo je tukaj: , nekaj argumentiranih pripomb na študijo, tukaj:
Zdaj grem pa res na forum Dojenje odgovarjat materam, ki želijo podporo in pomoč.
Naslov posta je – mit o dojenju, razčistimo enkrat za vselej. “Seznanjanje “razčiščevanje” , “poučevanje”, “razumevanje”, če je med laično publiko sploh možno, lahko izvedemo le na podlagi natančnih študij, prebiranja člankov, seveda, s pomočjo tolmačenja in razlag o tej temi poučenih ljudi.
V kolikor razumete ali pa smatrate strokovne članke in navedbe kot “pranje možganov”, pomeni, da mita pravzaprav sploh ne mislite razčiščevati, temveč želite na vsak način ostati pač pri mitu. S čimer temo seveda zgrešimo.
Izjave “pranje mozganov je takrat, ko ti nekdo vsiljuje informacije, ki jih ne zelis imeti” in “tiste informacije, ki jih zelim, jih poiscem sama”, “pa ni čveka o dojenju brez Karmen in njenih spisov…” so v kontekstu teme, o kateri razpravljamo, izjemno kontradiktorne. Poleg vsega pa zelo žaljive za Karmen, če beremo nadaljevanje (med črnim humorjem in žaljivkami je včasih meja zabrisana). Če razčiščujemo mite, se moramo vsaj toliko potruditi, da preberemo kakšen “spis”, če že za študije člankov nismo sposobne.
O mnogih študijah, ki pojasnjujejo koristnost dojenja, ste si lahko prebrale, če ste si, seveda, vzele čas in predelale članke, o katerih govori Karmen. Če vas stvar v resnici zanima, lahko malce brskate po PubMedu, kjer boste lahko iskale o dojenju, protitelesih, manjši obolevnosti dojenih otrok v primerjavi z nedojenimi v vrtcih – seveda v randomiziranih študijah, z natančno opredeljenimi skupinami, pa še in še…., samo pravilna gesla morate vpisati v iskalnik.
Razprave kot “moj dojeni je bil pa bolj zdrav kot oni nedojeni; in obratno, pa so neresne”. Govorijo pa v prid dejstvu, da smo na “čveku” . Ampak potem se moramo hkrati vsaj zavedati, da ničesar ne razčiščujemo…
Lep pozdrav!
Nina
Raziskave so take in drugačne. Nekatere govorijo v prid dojenju, druge ne (kot npr. tista, ki jo omenja Karmen, in kjer so dognali, da dojenje celo povečuje rizik za pojav alergije pri dojenih otrocih). Če hočeš nekaj dokazati in si za to dobil precejšnja sredstva od določene organizacije, boš napel vse sile, da bi to tudi zares dokazal. Da ne govorim o tem, da lahko prav vsako raziskavo nekdo ovrže oz. skritizira glede na način pridobivanja vzorčne populacije, neizvzemanje določenih dejavnikov, ki tudi vplivajo na rezultate raziskave ipd.. Tako da prav veliko zaupanja v take in drugačne raziskave pač nimam. In če berem rezultate raziskav, kjer so “dokazali”, da imajo dojeni otroci zaščito pred infekcijami srednjega ušesa, medtem ko je moj eno leto dojeni sin ravno v tem letu preboleval infekcije ušes skoraj vsak mesec eno za drugo, jim pač ne morem verjeti. Zame nimajo pomena. In najbrž bom bolj verjela tistim, ki so dokazali, da med dojenimi in nedojenimi otroci glede obolevnosti ni razlik. Vsi pač izhajamo iz svojih izkušenj.
Ja s tem se strinjam. Tudi meni raziskava o tem, kako imajo dojeni otroci manj alergij ne pomaga prav nič. Ker imam dva otroka, oba huda alergika dojila sem ju skoraj dve leti vsakega, se izogibala vsem alergenom imela grozno dieto, shujšala 20 kg, pa nobenega haska. Mislim celo, da sem z dojenjem prenesla svojo alergijo nanju (sem alergična na pelode trav). Če bi imela še enega otroka, ga sploh ne bi dojila. Taka je moja izkušnja.
Ce sem jaz zgresila naslov posta, ste ve zgresile naslov foruma, kot sem ze prej omenila.
Spet moja domisljija, ce pomaga otrokom lazje dojemati svet, bo mogoce tudi vam, haha:
Sedim z mamami na klopci v parku in beseda nanese na dojenje. In ti prileti izza vogala Karmen s fotokopijami clankov in jih hitro razdeli med nas in ce slucajno katera od mam spet odpre usta ji Karmen takoj odgovori. Mogoce pa ima spet celo pripravljeno fotokopijo clanka. Ce se katera od mam razjezi, prileti cuvaj parka, gospod Primoz in vse napodi ven iz parka in zaklene vrata.
Tako se pocutim na tem forumu….
Pa lep dan zelim !
Ni čisto tako, je pa včasih podobno…… in ne samo, ko je Karmen v “igri”… Nič ni črno – belo in če nekdo zagovarja svoje stališče, jaz tega nikakor ne jemljem kot agitatorstvo ali pranje možganov…… ne glede na to, na kateri “strani” se nahaja…..
Malce čuta za poštenost, realnost in objektivnost je pa vseeno potrebno, vsem po spisku.