Odkar sem bila mala sem preklinjala dan ko sem se rodila ker resnicno nikoli nisem videla zivljenja kot nekaj prelepega kot nekaksen dar ker ni. Pojdi v vrtec pojdi v osnovno solo srednjo solo in se zaposli ali pa se zaposli po faksu. Potem pa se trudi da ti je kar se da lazje v zivljenju dokler ne umres. Ustvari si druzino ampak zakaj bi jaz nekoga kaznovala z zivljenjem? Kje je tu smisel?  Nisem depresivna preprosto vidim svet taksen kot je. Starsem sem vse povedala kar cutim in sta rekla da ne bom vedno tako razmisljala in da bom cez leta razmisljala drugace. Mocno dvomim. Trudim se da si naredim kar se da lepo prihodnost. Bom pa hvalezna ko bo prisel dan ko bo konec. Ce bi lahko izbirala se nikoli ne bi rodila ampak zal nimamo opcije izbora. Lahko samo vplivam na to kako si naredim svoj svet in na pocutje. Hvalezna za zivljenje ki mi je dano pa ne bom nikoli.

Kako pa ste kaj vi razmisljali in gledali na zivljenje ko ste bili mladostniki?

Draga moja, ti res potrebuješ zajahati velikega tiča.

Provokacija: resno rabiš pomoč

Dobro vemo kaksno zdravstvo imamo. Vsak clovek pa razmislja na svoj nacin in tega se ne da spremeniti.

prideš na kavico?

Lepo ti bo.

Ko sem bila mlada, sem razmišljala enako kot ti in enako razmišljam še danes, ko sem čez 30.

pa celo življenje je še pred tabo 😃

Prvi korak: Ne razlagaj tega naokoli.

Mislim, da si v hudi depresiji. Mlad človek, ki se ne veseli življenja, ki se ne veseli prihodnosti, ki nič ne pričakuje, ki povsod vidi slabo in nič – nekaj je hudo narobe. Poišči si strokovno pomoč – in to takoj!

Jaz sem že v letih, nisem super zdrava, vendar se veselim življenja! Veselim se, ker bi rada dočakal še kakšnega vnuka, veselim se, ko vidim moje otroke, kakšno življenje so si ustvarili. Veselijo me majhne stvari, ko mi kaj uspe narediti, srečna sem, če skuham ali spečem kaj dobrega in razveselim moje najdražje. Vesela sem, ko mi mož zjutraj skuha kavo. Veselim se, ko mi na vrtu zacvetijo rože.

Mnogo ljudi ima hude težave, tudi zdravstvene, vendar ne obupajo. Borijo se in se oklepajo življenja.

Ti si ornk bolana v glavo, da ne vidis nobenega veselja v prihodnosti? Kaj bi na to rekli naši predniki, ki niso imeli ne hrane, ne oblačil, ničesar, veš kakšno grozno življenje je bilo včasih, ko sta mogoče 1 ali 2 otroka od 12 preživela? Pa so živeli in se borili in trpeli in niso obupali.

Ti imaš pa polno rit vsega, hrane, oblačil, si na toplem in se ti ne da živet, OMB, bogi tvoji starši.

Čim prej preberi knjigo kot Postanite brezmejni, Placebo ste vi, Moč vaše podzavesti in Zakon privlačnosti… ker ženska očitno je, da nisi ravno inteligentna, pa še do konca si nerazgledana….

Pa preberi si še knjigo Izgubljene povezave, da dojameš zakaj tako sploh pišeš, kot pišeš….

Hvala vam za nasvet vendar nisem depresivna. In ni res da se vsak mlad clovek veseli zivljenja.

Jaz sem se ze zdavnaj odlocila da otrok ne bom imela. Ne bom pustila da se bo nekdo za mano mucil z zivljenjem. Vsi se zavedamo in mladi in stari da je zivljenje tezko.

Prej boš spoznala, da si le ti sama odgovorna zase, prej bo bolje. Če malo citiran Louise Hay, glavni vzrok je v tem, da se ne maraš, najprej moraš vzljubti samo sebe, ampak malo me skrbi, da tega ne boš zmožna razumeti… ker zveni sila enostavno, ampak ni.
Naše misli določajo našo usodo, tko sila posplošeno in kar ti pišeš je čisto sranjjjeeee…..

Sami so sebi krivi zeleli so imeti otroka dobili so otroka. Otroci pa niso vsi isti.

Pa še to, prebrati boš morala knjige in jih dojeti. Ni druge. Ni dovolj, da ti nekdo reče, da se moraš imeti rada,… moraš to mal preštudirat kaj to pomeni…. in doumeti…. in seveda še vse ostale stvari…

Normalno da sem sama odgovorna za sebe in svoje zivljenje. Ali sem rekla da nisem?

Da nisem inteligentna in razgledana se popolnoma motis. Imam tak pogled na zivljenje kakrsnega imam in to je to.

Če samo začnem, je običajno problem v enem od teh, po Hayevi:

– krivda,
– zamera,
– strah,
– kritika.

“Normalno da sem sama odgovorna za sebe in svoje zivljenje. Ali sem rekla da nisem?”

O tem govorim, ne razumeš. Preštudirati boš morala sama. Odgovorna si tudi za svoje misli…. tvoje misli določajo kaj se bo dogajalo s tvojim telesom, v tvojem življenje… ok. samo en posnetek… o čem govorim:

.https://www.youtube.com/shorts/X-UYc5_foEI?si=yMHICoxUjDXKZNbG

Tipična sita rit. Poslala bi te v Palestino, Indijo, Ukrajino ali v Iran pa bi videla kako bi bila vesela,da sploh dihaš.

Kar mi skusas povedati razumem. Vseeno ne bo spremenilo dejstva da ne maram zivljenja. Moja naloga je da se prebijem skozi cim lazje in potem je to to.

Ne skrbi prebrala sm js te knjige ki si jih nastel. Posteno se motis da nisem inteligentna in razgledana. Ne razumem pa zakaj to povezujes z mojim nacinom razmisljanja in pogleda na svet.

Si zelo lahka tarca medijev in hitro manipulativna. Ta tvoja drza je nikakva in prevzela si jo,samo zato, ker je to najlazje. Pac igras vlogo žrtve in si proti. To je najlazje,ker ni za to potrebno nic narediti in nikamor energije vloziti. Pac si proti. Sindrom zrtve je zelo huda psihocno/custvena bolezen. Kot simptom se kaze najbolj pogosto v obliki feminizma. Pac so zrtve in krivi so drugi. Ce se nisi feministka, pa kmalu bos. Takrat bodo krivci za tvojo stanje pac moski. Ti moras iti delati in ustvarjati, malo se boriti. Si razvajenka. Vse ti je bilo prineseno k riti, zato se ti ne zdi smiselno,da moras sama kaj narediti. Vsi delamo. Tudi tvoja mama je opravila ogromno dela, da te je rodila na ta svet. Si delamo. Vsaka mravlja, pes inorasec hodijo v sluzbo. Pa ne zaradi tega, ker jim je to v uzitek, ampak zato,ker imajo notranji poriv in nagon za prezivetje. Kot placilo za službo dobijo zivali hrano, zato so bolj zdravi in se reproducirajo (le najboljsi). In nato zaradi svojega zdravja in moci,omogocijo svojim nebogljenim potomcem prezivetje. Tako kot r oji starai tebi. To je pac Darwinova naravna selekcija. In v kolikor bos ti obdrzala takano misljenje, te bo naravna selekcija odrezala. Ampak da ne bo pomote. Delo ni napor. V delu ljudje najdemo smisel, se umirimo, nismo v stresu, napredujemo, gradijo se odnosi…

Res ne razumem zakaj ljudje tega preprosto ne sprejmejo. Ne razmisljamo vsi enako in nimamo vsi radi zivljenja. Eni ljudje komaj cakajo da ga bo konec ker preprosto nimajo zelje po njem. Nic takega. Sem spoznala veliko ljudi ki tako razmislja.

“Kar mi skusas povedati razumem. ”

Ženska…. sej ne veš kaj govoriš…. verjemi da ne. Ker sem prebrala ogromno knjig na to temo, videla ogromno posnetkov, res prebrala, pa še vedno znova odkrivam stvari, ki jih ne vem…  Ampak ok. Razumem. Ti si sama sebe že prepričala.

Problem je ravno v tvojem prepričanju….

In v knjigi opisuje tudi eno tako mlado žensko kot si ti, ki je vse avtomaitčno zavrnila, ker je zvenelo preveč preprosto (ko je bila pri Louise Hay). Tudi sama sem ugotovila, da te zadeve v mladosti ne gredo najbolj skozi…. Človek rabi že neko zorenje, ne vem kaj….

Zase vem, da takih knjig takrat ni bilo, četudi so bile jih nisem brala, tiste, ki so bile niso bile dovolj npr. Skrivnost, zame ne.

Popolnoma razumem. Brez dela se ne more. Moras delati v zivljenju ce zelis kaj imeti. Jaz delam ker je treba delati in ce ne bi potem res nic ne bi imelo smisla. Ampak vseeno moj nacin razmisljanja se ne bo spremenil nikoli ker je to pac del moje osebnosti.