mobimg
Razumem.
Potrebuješ čas, da mirno in razumsko predelaš vse, kar se je nabralo v tebi.
Izberi si vikend za meditacijo (ne dobesedno), pojdi v naravo, usedi se na kako podrto deblo in razumsko razmisli, zakaj si v takem položaju, ali ga lahko ti sama odpraviš, ali lahko kaj dolgoročno spremeniš ipd.
PO podobnem samogovoru sem razzčistila sama s sabo in z mobbingom v službi. Neartikulirane izjave se me ne dotaknejo več, na ljudi, ki producirajo te izjave pa gledam kot na malčke v stajicah, ki v svoji nesamozavesti in strahu trmarijo :).
Sem bolj samozavestna in trdno stojim za svojimi stališči.
Privošči si oddih in spusti si svežega vetra pod krila.
To, draga moja, sploh ni mobing. Mobing je, ko se sodelavci ali šef ali družno spravijo nate. Tisto je dosti huje, kot tole, kar si ti opisala.
Kar ti opisuješ so razmere v službi, ki so dosti običajne. Ne mislim, da so prijetne, ampak nisi edina, ki jih trpiš. V mobingu so pa posamezniki, ki so psihično trpinčeni.
Razlika je velika, ki se odraža na zdravju trpinčenega.
Kar potolaži se, če je to, kar si napisala, je “samo” slaba klima v podjetju.
Oprosti, meni tole zveni tipično jamranje nekoga, ki je do sedaj daleč premalo delal – in še zdaj se ne pretegne prav zelo. Ob pol desetih dopoldne jaz niti v sanjah nimam časa srfati po MONu in jamrati.
To, da delaš, da imaš pred sabo goro papirja in da skoz zvoni – to je normalna situacija. Za to si tam in za to si plačana.
To, da šefica nič ne dela, pa hahah. Takile vedno vidijo samo to, kako morajo oni božčki delati in imajo gore papirja itd. , šefi pa nič ne delajo. Mogoče imaš ti še vedno službo in plačo zato, ker šefica dela svoje delo. Tvojega pa res ne bo, sori.
