Mobitel – pogodba
Pozdravljeni!
Morda se tule najde odgovor na mojo težavo:
Hčeri smo za 15.roj dan kupili mobitel in sklenili naročniško razmerje orto v nulo. Do predkratkim je bilo vse še kar OK, razen nekajkratni manjši prekoračitvi naročnine. Sedaj se je pa začelo plačevanje z Moneto, večje prekoračitve…Smo se oglasili na Mobitelu in želeli predčasno prekiniti pogodbo (ta naj bi nas vezala do maja 2012). Kazen za predčasno prekinitev je 27€ (kar se mi ne zdi sporno glede na to, da je položnica višja) ampak ŠOK. Pogodbe ne moremo prekiniti, če se hči ne strinja. Za prekinitev pogodbe potrebujemo njeno soglasje.
Zanima me ali res ne moremo nič, saj še ni stara 18 let oz. kam se lahko obrnemo, ker resnično nisem pripravljena plačevati njenih zneskov (če ne plačam, pa bodo rubili moji mami, ki je njena sopodpisnica na pogodbi).
Hja, ce bi sla na Simobil bi mogoce se kaj uredila, ker Orto vnulo je njihov paket in ne od Mobitela.
Drugace pa, sori samo kako imas pa vzgojeno hci. Oz. Kaj pa ona pravi na vse to, ma ce se moja ne bi strinjala, ji vzamem mobi in se vse kaj drugega. Kako si pa ti prisla v sSituacijo, da ti placujes, vec kot ste se dogovorili, hci se s prekinitvijo ne strinja, ti pa nimas mehanizma,da bi ji to preprecila, je pa tvoj problem, ne od Simobila.
Sposodila sem si prvi del tvojega zapisa, ker se mi je zdel obetaven, nato pa je lopnil v napačno smer. Torej: znorim na mestu in naredim tak orkan pred hčerko, da si še 1 mesec muksniti ne bi upala. Zahtevala bi, da se strinja s prekinitvijo pogodbe, obenem pa bi mi morala izplačati vse prekoračitve računa. Če ima žepnino, bi ji trgala od tega, če ima štipendijo, naj me izplača iz nje.
Če je hči stara nad 15 let (t.i. starejši mladoletnik), ima delno poslovno sposobnost in lahko sklepa pravne posle, za katere je treba odobritev zakonitih zastopnikov (staršev). V praksi to ponavadi poteka tako, da otrok skupaj s starši podpiše pogodbo. Če je stvar taka, so oni postopali pravilno, saj starš pri tej starosti (žal) ne more samovoljno nastopati v imenu otroka.
Seveda pa je na vas, da uredite razmerje s hčerko, in to je edino pravilno. Pri tem, kako vas hči uboga in kako izkorišča vašo dobroto, nima Mobitel (ali Simobil) ničesar. Če se že pri teh letih upira in ne ceni vašega denarja, bo treba hitro postopati. Naj gre delat in si sama plačuje lastne stroške, bo hitro ugotovila, da denar ne raste na drevesu.
Sposodila sem si prvi del tvojega zapisa, ker se mi je zdel obetaven, nato pa je lopnil v napačno smer. Torej: znorim na mestu in naredim tak orkan pred hčerko, da si še 1 mesec muksniti ne bi upala. Zahtevala bi, da se strinja s prekinitvijo pogodbe, obenem pa bi mi morala izplačati vse prekoračitve računa. Če ima žepnino, bi ji trgala od tega, če ima štipendijo, naj me izplača iz nje.[/quote]
Ma, hčerka je pa druga stvar. Najprej mobitel, potem šele ona pride na vrsto.
Ker s takim odnosom lahko faše ne samo orkan, ampak še kak potres s cunamijem!
Kak odnos pa mas ti z hcerko? Halo, ce mislis take racune delat, jih pa sama placuj. Sploh pa ne razumem, zaka ma moneto, ce nima dohodkov, ker gledajo na to. Jaz sem 22 let stara, pa so mi sele zdej odobrili 60€ monete. Pa se to s tezavo, ker imam samo socialno pomoc. In se to, ce ste vi, mamica, vzeli narocnino, je podpisana iz vase strani, tak da bi tut prekinitev pogodbe bla podpisana iz vase strani. Jaz sem tudi vzela ocetu narocnino, vceraj mu je potekla in ker se je odlocil, da ne bo vec imel, moram it JAZ prekinit, on ne more.
Ce ma pa stipendijo al pa zepnino, pa naj si pac sama placuje, kolk zapravi. Big deal. Katastrofa, ko pomislim na to, da majo zdaj otroci glavno besedo v druzini. Malo premisli in popravi vzgojo hcere, dokler se lahko.
Mislim naredite cel halo iz ene zgodbe. Ženska je pač povedala, da je šokirana, ker ne more ona prekiniti pogodbe, glede na to, da hčerka še ni polnoletna. No to se tudi meni zdi neumno in prisiljeno iz strani naročnika. Ko mladoletnik sklepa pogodbo je ne more sam ampak le s podpisom staršev. Ko pa želiš prekiniti pa je zgodba drugačna. Zanimivo in zelo nelogično. Komu bodo pa poslali opomine in izvršbo, če mladoletna hči ne bo plačevala. A staršem???? A staršem, ki hočejo prekiniti naročnino, ker tega ne bodo plačevali. Precej nelogično in kar malo izsiljevanja. In mislim, da bi tudi jaz malo bolj strogo podebatirala na mobitelu ali simobilu( ne vem kje ker se podatki ne ujemajo).
Vsi, ki pametujete o vzgoji. Pa kaj za hudiča imate vsi same popolne otroke doma. Punca je pač kiksnila in sedaj sledijo sankcije. Mislim, da zaradi tega ne bo konc sveta. Le hčerka se bo naučila, da to ni prav. In da se bo držala dogovorov doma.
Glede monete. Ne vem mislim, da je kar avtomatsko pri naročnini. Limit je 50€ mesečno. Moj sine dolga kar lep čas ni vedel za moneto na telefonu. Ko je bil brez denarja so mu seveda njegovi prijatelji povedali, da je to najbolj komot…..Pa se je končalo pri plačilu računa.
Vsaka šola nekaj stane. In to ni nič šokantnega.
Tebi avtorica pa svetujem, da se oglasiš osebno pri naročniku (mobitel ali simobil) in kar jasno in glasno brez odstopanja zahtevaj prekinitev. Jim razloži, da hčerka nima denarja in zato ne more imeti naročnine. Ker je nima s čim plačati. Pika. Ti pa njenih računov ne boš plačevala, ker naročnina ni nujna za preživetje. Ne odstopaj in kar bodi stroga in se ne daj dokler ne prekineš pogodbe. Pa hčerino strinjanje ali ne.
Se opravičujem, ker ne poznam vseh paketov na pamet (si mobil, mobitel) – to ureja moj mož. Sem šla pogledat na papir in je pri Mobitelu itak džabest (jaz sem vedela samo, da je naročnina 19€). Naš dogovor je bil, da telefon uporablja v skladu z naročnino, v primeru, ko prekorači, pa se ji telefon odvzame za toliko časa, kolikor je bil višji račun (če bi prekoračila za 20 €, bi bila mesec brez telefona). To smo realizirali za še tako majhno prekoračitev (ki se je hčeri zdela banalna – pod dva evra = tri dni brez telefona). Očitno bo moja naloga, da ji odvzamem kartico (ker telefon čuva kot mačka mlade, da ji ga ne vzamem), ko ne bo imela nadzora nad telefonom.
Kar se pa vzgoje tiče. Sama sem imela avtoritarno (avtoritativno?) vzgojo – upam da sem prav napisala (da se ne bo spet kdo spotaknil ob besedo – oče je imel glavno vlogo, nas je garbal včasih za vsako figo), zato sem svojo vzgojo temeljila na sodelovanju, soodločanju. Vse je bilo OK, do prestopa v SŠ. Prej odličnjakinja in nadarjena, nato je imela v prvem letniku popravni izpit. V drugem letniku željo po prepisu na drugo šolo, kar smo ji ugodili, na prej pa niti ne bi, ker je predolgo.
In ne, nisem taka, da bi si zatiskala oči. Sem v navezi s centrom na Gotski, pa je močno zaseden (očitno smo sami nesposobneži, ki ne znamo vzgajati otrok), zato smo se že obrnili na drug center.
Zakaj vse to pišem? Močno me jezi, da odgovarjajo taki, ki so absolutni popolneži pri vzgoji svojih otrok in poznajo odgovor na vsa vprašanja. Sama sem bila prepričana, da super “vozimo”, prepričana, da smo puberteto, ki se je začela že pri 12. letih, uspešno prebrodili že v času OŠ, pa sem se uštela. Mogoče bom stvari uredila prej, kot kdo, ki je prepričan, kako super vzgojo ima nad svojim otrokom.
Ne vem no, saj z vzgojo, ko sodeluješ z otrokom v bistvu ni nič narobe, samo da ti nisi z otrokom sodelovala, ampak je otrok tebe upravljal. Ker sodelovanje pomeni obojestransko upoštevanje, česar pri vaju ni.
Tudi sama vzgajam otroka v sodelovanju, ampak se ve, kdo je glavni in čigava beseda je zadnja. Na srečo sem poosebljena avtoriteta in mi tak način vzgoje odgovarja, ker bremzam sebe, ko sodelujem, a vseeno brez napora dam vedet, da imam zadnjo besedo.
Ne vem, zavodi taki in drugačni ne morejo prevzeti vzgojo namesto tebe in mislim, da bi morala najprej v temeljih spremeniti sebe, potem svoj odnos do hčerke in na koncu njo in njen odnos do tebe. Zdaj je idealna priložnost, da postaviš popolnoma nove odnose in da se spremeniš. Mislim, da je zelo neodgovorno prelagati odgovornost in delo s tvojo hčerko na druge! Ne bodi slabič, prevzami odgovornost in začni pri sebi!
Zahvali se Bogu, da gre tokrat le za mobitel naročnino in ne kaj hujšega!
Če ne ukrepaš zdaj, se bojim, da se lahko zgodijo tudi hujše stvari…
Vzgoja s sodelovanjem in soodločanjem funkcionira dokler otrok sodeluje. To zame pomeni, da se drži dogovorov. Ko jih začne kršit, je konec sodelovanja in se začne diktatura, ko otrok čuti posledice svojih dejanj. Ko se vnese, pa spet lahko sodelujemo.
Meni se tudi zdi, da ti mešaš vzgojo s sodelovanjem s permisivno vzgojo, z vzgojo kjer je otroku v vsem ugodeno, posledic za neprimerno obnašanje pa ni in ni.
Ker še vedno ne razumem, kako lahko pripelješ zadevo do te mere, da si zdaj nemočna, hči noče podpisati prekinitve, telefona ti ne izroči, ti pa mirno plačuješ dalje. Pa kdo je zdaj tu nor.
Kaj pa ona pravi na vse to? Sodeluje? Pa saj je cel kup načinov, kako obrzdati take prepotentne najstnike, samo po mizi je treba udarit in se sprijaznit, da nekaj časa ne boš njena najbolj priljubljena oseba. So what! Ti si šef, ti odločaš.
Kaj pa oče pravi?