Govornik je govoril o moči pozitivnega mišljenja in o moči besed.

Eden izmed slušateljev je dvignil roko in rekel: Ni to, ker bi si rekel: srečen bom, srečen bom, srečen bom, da bi zato postal kaj srečnejši. Enako, če rečem: nesrečen bom, nesrečen bom, nesrečen bom, se zato ne bom počutil nič bolj nesrečen. To so samo besede in same kot take nimajo nobene moči.

Govornik odgovori: »Tiho bodi norec, ti ne razumeš niti trohice tega o čemer govorim.«

Slušatelj je bil močno prizadet, njegov obraz je postal rdeč in skoraj je hotel reci: Jebi…

Govornik je dvignil roko: »Oprosti, prosim. Nisem te hotel užaliti. Prosim, sprejmi moje globoko opravičilo.«
Slušatelj se je pomiril. Drugi slušatelji so mrmrali, nekateri pa so zaceli cepetali z nogami, v dvorani se je nabrala neka napetost – nelagodje.

Govornik je povzel: »Tu je odgovor na vprašanje, ki ste ga zastavili. Nekaj besed vas je naredilo zelo jezne, nekaj drugih besed pa vas je pomirilo.«

Ali sedaj razumete moč besed?

TUDI TUKAJ, NA TEM FORUMU, JE IZREČENIH OGROMNO BESED. ALI KDAJ PAZIMO, KAJ IN KAKO NAPIŠEMO???

Hvala za tale post. Seveda pazimo, nekateri.
Tukaj je bilo že veliko polemike o obnašanju nekaterih, morda se pa koga to vseeno prime! Saj človek se konec koncev uči celo življenje, mar ne. 🙂

Lepa zgodba in še resnična. Besede, ki jih govorimo in na kakšen način jih govorimo imajo velik pomen. Z njimi lahko tudi koga užalimo, zato je njihova izbira zelo pomembna. V vsakdanjem življenju pri komunikaciji z ljudmi, če želimo biti uspešni pa je način izražanja zelo pomemben.