Modro varčevanje NLB – uspešno uveljavljene pravice potrošnikov
Iz ZPS so sporočili:
Ljubljana, 24. april 2009 – Pri reševanju problematike Modrega varčevanja je Zveza potrošnikov Slovenije uspešno pomagala skoraj 40.000 varčevalcem, ki so po naši oceni prejeli skupaj več kot 10 milijonov evrov. Kljub temu pa opozarjamo, da bi moralo o vprašanju odgovornosti banke za trditve v »informacijskih« brošurah presoditi Vrhovno sodišče RS, saj ta odločilno vpliva na prakse trženja vseh finančnih ponudnikov.
Zveza potrošnikov Slovenije se že več kot tri leta ukvarja s problematiko Modrega varčevanja, produkta NLB, pri katerem je banka obljubljala vsakoletno rast obrestnih mer in visoke prihranke, obresti pa so se kljub v pogodbi zapisanemu vsakoletnemu zviševanju v resnici zniževale. ZPS je v tem obdobju igrala pomembno vlogo pri uveljavljanju pravic varčevalcev Modrega varčevanja:
* saj je zaradi naših aktivnosti NLB vsem svojim komitentom (po lastnih izjavah) ponudila izvensodno poravnavo z dodatnim izplačilom obresti, ki ga ocenjujemo na vsaj 10 milijonov evrov.
* dosegli smo izboljšanje varstva potrošnikov – komitentov vseh slovenskih bank, saj smo na problem opozorili Banko Sloveniji, ki je sredi lanskega leta sprejela Priporočila o načinih obračuna obresti za posle s prebivalstvom z namenom doseganja večje preglednosti pri poslovanju bank (več v nadaljevanju),
* članom ZPS, ki so vložili tožbe, pa smo skozi celoten proces nudili strokovno pomoč in tistim, ki so se za tožbo odločili, financirali stroške zastopanja na sodišču. Prva sodba je nedavno postala pravnomočna, v njej pa je sodišče odločilo, da je banka z zniževanjem obrestne mere kršila pogodbo in je zato varčevalcu dolžna izplačati razliko. Prisodilo je tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti od dneva izplačila, in ne šele od vložitve tožbe.
Kot smo že poročali, sta bili lani na sodišču v Trbovljah in sodišču v Ljubljani sprejeti sodbi, v katerih sta sodišči odločili, da je banka z zniževanjem obrestne mere kršila pogodbo. Ker pa sta sodišči šteli, da brošura, ki jo je dobil varčevalec v banki, ni ponudba, sta odločili, da se upošteva povišana obrestna mera le, če jo je banka sprejela s svojim sklepom. V primeru, kjer je banka obrestne mere samo zniževala, pa se mora uporabiti začetna oz. v pogodbi napisana obrestna mera za celotno obdobje varčevanja. Obe stranki sta se pritožili na Višje sodišče v Ljubljani, ki je v obeh zadevah pritožbo banke v celoti zavrnilo. Pritožbi enega varčevalca je pritožbeno sodišče ugodilo in delno razveljavilo sodbo nižjega sodišča, ker ni upoštevalo sklepa o povišanju obrestne mere. V drugi zadevi pa je višje sodišče v celoti potrdilo sodbo ljubljanskega sodišča, zato je ta sodba postala pravnomočna.
Čeprav je s pravnomočno sodbo v večinskem delu odločeno v korist varčevalca, saj banka ne sme zniževati obrestne mere v nasprotju s pogodbo, pa je po mnenju ZPS nepravilno odločeno o vprašanju, kakšno odgovornost nosi banka za gradiva, ki jih ponuja potencialnim varčevalcem pred sklenitvijo pogodbe. Zato je varčevalec po posvetovanju z ZPS predlagal Vrhovnemu državnemu tožilstvu, da vloži zahtevo za varstvo zakonitosti, o kateri odloča Vrhovno sodišče.
ZAKAJ JE POTREBNA PRESOJA VRHOVNEGA SODIŠČA?
Sodba v sporu o Modrem varčevanju v vseh vprašanjih bo predstavljala zelo pomemben judikat na področju varstva pravic potrošnikov na področju finančnih storitev, kjer se posameznik izredno redko odloči za sodni postopek zoper finančno institucijo. Zato je tudi odločitev o vprašanjih, kaj pomeni bančna brošura, kakšno odgovornost nosi banka (ali druga finančna organizacija) za trditve v svojem gradivu, kako se tolmačijo nejasna pogodbena določila in ali je banka dolžna obveščati potrošnika o vseh bistvenih spremembah, ki se tičejo njunega pogodbenega razmerja, bistvenega pomena. Zato je nujno, da odločitev okrožnega in višjega sodišča preveri še Vrhovno sodišče. Odločitev bo po našem prepričanju vplivala na ravnanje vseh slovenskih bank in tudi drugih finančnih organizacij v pogodbenih razmerjih s potrošniki in ne pomeni le ureditev enega pogodbenega razmerja.
ZPS je namreč poleg pogodb NLB o Modrem varčevanju pregledala tudi nekatere depozitne pogodbe drugih slovenskih bank in ugotovila, da so pogodbena določila napisana nejasno, da določila dovoljujejo bankam, da enostransko s svojimi sklepi spreminjajo pogodbeno obrestno mero ter da o spremembah obrestnih mer svojih komitentov ne obveščajo. Na probleme potrošnikov na področju bančnih storitev (pri kreditih in depozitih) je Zveza potrošnikov Slovenije opozorila tudi Banko Slovenije, ki je sredi leta 2008 sprejela Priporočila o načinih obračuna obresti za posle s prebivalstvom z namenom doseganja večje preglednosti pri poslovanju bank. Posebno poglavje je namenjeno priporočilom za depozitno poslovanje. Priporočila se bodo uporabljala od julija letos.
KAKO NAPREJ? – Obvestilo za člane
Na skupnem sestanku 15. aprila 2009 so predstavniki NLB poudarili, da je banka zainteresirana čim prej izplačati tudi ostale tožnike po »kriterijih« pravnomočne sodbe. Zato bo banka predložila ustrezne izračune glavnic, izračun zamudnih obresti pa bo pripravila pred poplačilom. ZPS se je strinjala, da bo po prejemu izračunov s ponudbo banke seznanila vse svoje člane. Ker pa smo predlagali vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, bodo vsi člani hkrati s ponudbo banke seznanjeni tudi o možnostih nadaljevanja sodnih postopkov v posamičnih zadevah. Odločitev državnega tožilca, ali bo vložil predlagano zahtevo, pa bo znana najkasneje konec junija.