moj brat

Sedaj, ko so se odvijale skakalne tekme in smo izgorevali od ponosa in navdušenja nad našimi tekmovalci, še posebej nad Petrom in Robijem, so se moji spomini vrnili v čas, ko je moj brat na vaški skakalnici tekmoval z doma narejenimi smučmi in izposojenimi pancerji , ki so bili malo premajhni, a nogi je vendarle stlačil vanje. Kolega, ki je imel pravo smučarsko opremo, je brata prehitel za pol metra, brat pa je bil drugi. Danes se ne spominjam, kako velika je bila skakalnica. Tam okoli 40 do 50 m.
Ko se je s tekmovanja vrnil domov in si sezul pancerje, je imel prvi prst na levi nogi čisto črn. Vzel je klešče v roke in si potegnil noht dol. Da se ne bi okužil, se je namazal s šnopsem na živo rano. Še danes ga slišim, kako je tulil. Dvignil je stol v zrak in tulil in tulil.

Kaj to zgodba še iz Poletnih časov?

….Poletnih časov (Janez Polda)

A če dvigneš stol, kaj pomaga? 🙂