No ja, nisi ga ljubila neizmerno, če bi ga, bi se zdavnaj preselila skupaj. On ti je bil samo poslovna odločitev da imaš nekoga. Zdaj pa ko je končno prišel h sebi in dojel da ga resnično ne ljubiš, si je našel drugo, je pa kar na enkrat ljubezen tvojega življenja. Ni res da ga ljubiš, to se ti samo zdaj tako zdi, ker te je zapustil in kar na enkrat ima bivši partner večjo vrednost. Njega si imela za rezervo in manj vrednega od tebe, zato si bila mišljenja da te nikoli ne bo zapustil, medtem ko si potiho upala da boš spoznala nekoga boljšega in zapustila ti njega. Na njegovo srečo je to spregledal in prekinil razmerje, ki ni vodilo nikamor. Upam da ne bo popustil in se vrnil h tebi, ker zdaj kar počneš je samo iz obupa in osamljenosti, ne ker bi ti res bil všeč. Naj ti bo to v poduk za naslednjič, da ne išči popolnega moškega, ker ga ne boš našla, pa tudi nisi več rosno mlada da si lahko tako izbirčna.

Hvala za mnenje. Ah, kje, jaz moškega sploh nočem več. Upam, da ne bom imela nobenega v življenju več. Zelo težko me kaj pritegne. Bil je zadnje kar me je navdušilo, osem let nazaj.

Ahhh do sedaj sem te še razumela… A tale patetika… Upam, da ne bom imela, nocem imeti. Ueueue.. Smrk..ko ena 15 letnica.. . Ja valda, da te v času ko si bila z njim nič ni navdušilo, hvala bogu, saj nisi bila prosta in na “tržišču”. Počasi se zaceli in dej pisdarija glavo gor in dalje v lajf maš še 40 let pred seboj. Ljubezen te najde, ljubezni se ne išče. Ne veš lahko te čez pol leta en sezuje.

Aja pa nehaj že tule gor pisarit, kljub vs nasvetom, odločena si da greš do njega in mu izlijes srce… Naredi to, da boš končno vedela kje ti je mesto.

Ahhh do sedaj sem te še razumela… A tale patetika… Upam, da ne bom imela, nocem imeti. Ueueue.. Smrk..ko ena 15 letnica.. . Ja valda, da te v času ko si bila z njim nič ni navdušilo, hvala bogu, saj nisi bila prosta in na “tržišču”. Počasi se zaceli in dej pisdarija glavo gor in dalje v lajf maš še 40 let pred seboj. Ljubezen te najde, ljubezni se ne išče. Ne veš lahko te čez pol leta en sezuje.

Aja pa nehaj že tule gor pisarit, kljub vs nasvetom, odločena si da greš do njega in mu izlijes srce… Naredi to, da boš končno vedela kje ti je mesto.
[/quote]

Ej, povsem enako sem pomislila…
… in se vprašala, kaj je delala teh 8 let, da ve, da je ni noben navdušil? je to ves čas preverjala?? Torej… le ni bila čisto in povsem z “njenim moškim”.

Se pravi, da si ti že najmanj druga ženska, ki jo je zapustil. In tako bo tudi naslednjo. Ti vzorci mu postajajo všeč. Sveža kri, nov naval adrenalina. Glej dejstva, ne kar govori. Če nisi hotela živeti z njim, potem te je nekaj motilo in se nisi počutila izpolnjeno in varno. In pri bivanju pod isto streho bi se to še bolj potenciralo. Ampak tudi v prejšnji zvezi te je nekaj motilo. Kaj je to, kar te moti pri moških in kaj pričakuješ od njih, pa ti tega ne morejo dati. Vedno pričakuješ, da se spremenijo, da bi ustrezali tebi, mar ne? Pa se ne. Od kod izvira to nezadovoljstvo v tebi in pričakovanje od drugih, da te bodo zabavali in da se boš počutila živo preko njih?

Predlagam, da si vzameš nekaj časa samo zase in za svoje otroke in da s strokovno pomočjo pogledaš vase. Pusti druge, gradi svoje življenje. Čez nekaj časa bodo stvari bolj jasne. Delaj na sebi, počni, kar te osrečuje in poišči si pomoč. Ker ti že dolgo ne znaš biti srečna.

Iz tega, ne bo moke in kruha. V času, ko sta bila skupaj, ga nisi prepričala. Sedaj je pa to misija nemogoče. Iz pisanja vidim, da nimaš znanja o odnosih M in Ž. Ni to napad na tebe, v tolažbo, ogromno žensk je takih. Niti ne veš, kaj je lepilo partnerstva. Škoda, vas je takih žensk, ki same sebe ne znate osvoboditi.

Očitno res ne bo kruha iz te moke. Žal, to spoznavam. Lahko pa vsaj poskusim popraviti svoje napake. Kaj je tu narobe? Nisem najstnica, veliko sem že doživela, to je pa zame življenjski poraz. Pač, se bom posula s pepelom in prosila. Če ne, bom pač preživela.

Točno to! Odnosi danes 🙁 Emancipacija žensk in feminizem imata ampak grozen vpliv na partnerski odnos z moškim.

Če bi bila ti moški, bi izbrala sebe za partnerico? In če ne, zakaj ne? Odgovor ti bo povedal, kaj je ‘narobe’ , kar sprašuješ, in ti razkril, da še sama sebe ne maraš, kaj šele koga drugega. Najprej moraš odnos same do sebe ozdraviti, zato pravim, da je potrebna pomoč. Dobri odnosi s samim seboj in posledično drugimi nas osrečujejo, in ti jih nimaš.

Popraviš svoje napake, z njim ne. To je zaključeno. Sama tudi ne, če do sedaj tega nisi naredila, ne znaš.
Kaj ostane, druga oseba, da te nauči, kako se tem rečem streže.
Je pa vprašanje, si to želiš?
Življenjski poraz, ah, dej no. Takšno je realno življenje, prej, je bila pa domišljijska fikcija.

A potem boste vsi trije skupaj živeli?

Vidim, da si odločena. Potem pa vama želim srečo, vama skupaj, ali vsakemu posebej, če se tako odloči.
[/quote]
Ni odločena, ampak obupana.
In dejanja iz obupa ne prinesejo nič dobrega.

Popravljam svoj nasvet. Pusti ga pri miru. Tako se kažeš patetično, cmeravo, uživaš v vlogi žrtve, da mu bo bolje brez tebe. Tako ali tako ne boš nič naredila, ker veze z njim sploh nočeš, rabiš samo vzrok za cmeranje naslednjih 20 let. Govoriš že, da si sama kriva, a tega v resnici ne verjameš. Pusti ga pri miru, kdo rabi tako patetiko in sluzasto dramo v življenju. Drugič pa se ne delaj norca iz ljudi.

Gre za zmeden odnos, ki se ga po določenih letih naveličaš in si zaželiš neke stabilnosti v odnosu. Ne moreš dati nečesa, česar nimaš in enkrat je dovolj. Mir, zadovoljstvo, sreča v odnosu so zelo pomemben faktor in imeti/ne imeti resen odnos zveze odpadejo, ko v si v sebi prepričan, da je to to.

Kako se počutiš danes, ko si vse skupaj prespala? Si se že odločila kako naprej?

Razmisli,
hvala za skrb. Seveda se ne počutim nič bolje, te stvari ne minejo čez noč. Misli se mi vrtijo, ne delam pa drame- navzven. K sreči imam eno prijateljico in enega prijatelja, ki mi stojita ob strani. Se pa nekako nagibam k temu, da bi ga dejansko v naslednjih dneh poiskala in mu pač še enkrat ponudila – sebe. Popolnoma. Ker predvidevam, da bom zavrnjena, bom pač potem začela s procesom postavljanja na noge. Kaj mi pa drugega ostane.😉 Kaj misliš? Tudi prijateljica mi svetuje enako.

Če je to tisto, kar potrebuješ, da boš prepričana, pa da veš da ne boš obžalovala tega nekoč, pojdi. Vsaj boš imela zaključek in lažje kasneje prebolevala, kot če se boš večno spraševala..Vsi smo res drugačni in zavračanje različno sprejemamo. Jaz bi se temu izognila če bi se šlo zame, a če si dovolj močna da to preneseš, pojdi. Po eni strani boš vsaj imela sama do sebe čisto vest, da si res naredila vse kar je bilo v tvoji moči, da rešiš odnos. Če se pa drugače izide pa toliko bolje a ne, a ne bi ti želela dajati lažnega upanja, kot nihče tukaj verjetno. Si pa potihem želim, da vama uspe rešiti nesoglasja in poiskati skupno besedo in rešitev. Dokler je ljubezen obojestranska se seveda da vse rešiti, a mora biti res tako..in želja tudi z njegove strani.

Draga moja, resnično sem ti hvaležna za tvoje besede. Veš, pa ni patetično, včeraj sem razmišljala, kako je ta moški hodil za mano..v kraje kjer sem še takrat z družino dopusovala, hodil je sam, samo da me je kdaj vsaj videl. On že ločen takrat. In prijateljica o kateri pišem, mi pravi, da nikoli v življenju ni videla tako predanega moškega – meni. Iz tega naslova čutim, da je prav, da še to storim. Čeprav je zadnje pol leta praktično obupal nad nama in je zdaj v igri novo dekle.

Zavrnitev? Ja, seveda me bo zlomilo še enkrat. Se pa ne nameravam kaj dosti pogovarjati in poslušati. Samo povedala mu bom, da mi je žal, da ga imam rada in da želim ostati, če me sprejme. Če bo začel z razlogi proti, bom odšla.

Realno, če bi ti imela tega moškega iskreno rada, bi ga sedaj pustila pri miru in mu vsaj v mislih zaželela in privoščila vse najboljše v nadaljnem življenju. Žal si, trenutno, svojo priložnost izpustila iz rok. Ni fer, da sedaj poskušaš na silo posegati v njegovo življenje. Niti ni prav, da ga dražiš sedaj, ko je v razmerju z drugo.

ČE bi bile vloge obrnjene, da bi to pisal moški, se bi večina zgražala in pisala, da je avtor obseden in posesiven (moja ženska) …

Tako, da raje se nehaj samopomiljovat in si raje kupi vibrator za uteho in ga poimenuj “Moj moški”. Ali si pa poišči novega prijatelja ali prijateljico, pa skupaj testirajte nove pripomočke.

Eh, se vidi, da si moški🙃. Ne gre za sex, niti za posesivnost. Ne bom ga nalegovala in ne bom se mešala v njegov nov odnos.

Sem se že želela distancirati od te teme, pa vseeno. Sem označila krepko. Auč! Iti do njega z namenom “izliti” mu srce in da ne poslušati pa naj on naredi s to informacijo kar želi je zelooo egoistično. Če že misliš do njega, ga pojdi poslušat, odpri mu svoje srce s tem, da s tam za njega in ga poslušaš, ne pa, da imaš svoje monologe potem pa adijo in zdrav ostani. Ne delaj mu tega. Če ga imaš rada, pojdi do njega, povej mu kaj čutiš, poslušaj ga, naj ti pove kako se on počuti in bodi prisotna v tistem trenutku zanj in za vaju. Ne bodi sebična in ne naredi tega v “imenu ljubezni”, ki mu jo boš še “zadnjič” servirala pa naj se odloči. Se opravičujem za veliko narekovajev, ampak to kar delaš res ni lepo. Tudi on si zasluži, da ga poslušaš. Joj, bogi moški, res…

Ne nisem. Sem tudi sama enkrat enega zamudila, pa sva oba mencala in vsak na svoj način bila otročja, pač tisti trenutek nisva bila zrela, da bi bila skupaj, on je šel po svoje, jaz pa tudi. Pa sem bila jezna zakaj je tako mencal, a na koncu sem ugotovila, da sama nisem bila takrat nič boljša.

Spomine imam pa še vedno lepe na njega. In mu še sedaj privočim vse najboljše. Par mesecev nazaj sem ustavila na enem prehodu za pešče enmu, ki je bil identičen kot on, ha, sem se tako zastrmela v njega, da mi je še on sramežjivo pomahal. Ja, nič, čeden dec je bil 😛

Ni ženstveno – on je meni že povedal, da me zapušča in za to navedel argumente. Sem jih boleče razumela. Lahko se ponudim, ja, ampak če je NE, le zakaj bi morala vse težke besede še enkrat poslušat.

V imenu ljubezni delamo čuda enih neumnosti in drugim nerazumljivih dejanj. Ni patetično. Naredi kar čutiš, da je prav. Na koncu je najtežje živeti z obžalovanjem.