Ko med nama pride do konflikta, moj mož ne govori…obnaša se kot da me ni, noče se pogovoriti o problemu…popolnoma se zapre vase in me ignorira.

Je to psihično nasilje?

Še kdo takšen?

Kaj storiti?

Fizično nasilje. Pa še poskus posilstva. Robija mu negine!

https://www.facebook.com/reel/282567674793714/?mibextid=rS40aB7S9Ucbxw6v

Najprej si kupi nove čevlje.

Potem ga daj pa na čevelj.

Sila nezrelo čustveno izsiljevanje. Ne zna verbalno razrešiti konfliktov. Delavnica izražanja čustev? Verjetno ne bo za to?

Tako ja. Na čevelj gnido. Tam zunaj te čakajo boljši. Lepši. Premožnejši. Pripravljeni umret zate.

Vse bi dala za en pogovor, vse….

Ko siliš konstantno v njega s svojim čebljanjem in rešitvami je pa ljubezen, a ne.

113 pokličeš. Kak pogovor no.

To JE čustveno nasilje ki ga tudi patriarhat NE odobrava in lahko traja leta in leta. Namreč, on zahteva da ti SAMA ugotoviš kaj je narobe, to je asimetrična kaprica in izgubila boš spoštovanje do njega. Povej mu to, da se tako obnaša otrok, in da ti kot ženska rabiš MOŠKEGA vodjo ne pa lizika užaljen pomuljenega fantka.

Sex – zapri pipo.

Obiski pri njegovih – zapri pipo.

Povej VSEM da si dala priložnost, in da je naslednji korak komunikacija čez odvetnika in ločitev.

Vklopi SRAM in povej vsem, kakšen je.

To so Butale na kvadrat.

V glavnem, ne more čez to, kot majhen otrok.

Primer iz družine je bil, da tip ni govoril 5 LET z očetom zaradi neke obskurne stvari. Totalen ignor, totalen prezir. Katastrofa od odrasle osebe.

Če bi imela eno sitno gobezdalo, ki jezno govori kot dež, ali celo kriči, bi pa vse dala za tiho mašo… Nikoli nismo zadovoljni.

Je ja. Samo odvisno kdo od vaju je psihično nasilen. Ti, on ali oba. Čisto premalo opisa.

S tem ko noče govorit hoče dosežt,da ga prosiš, se ponižuješ in se sama spravljaš v podrejen položaj. Ignoriraj tudi ti. Na dolgi rok bo s tem molkom prenehal. Bo pa izvajal prikrito psihično nasilje nad tabo in te uničil. Treba je poskrbet zase in svoje zdravje. Odidi ali nateraj skoz vrata.

Itak je lazna zgodbica ampak s kakimi uletavajo kjafiri. Ojoj.

Kao vklopi sram in povej vsem kak je… hadis pravi da ni hujse od ko se mož zaupa ženi, ona pa to okoli trosi.

A je pranje umazanega perila damsko?

I vi ste napredni?

Ma dej lej kaki ste jebote. Kaki napredni. Vi ste težki seljaci.

Ni dvakrat za rečt da je to replikin komentar.

V vas je problem. V ženskah. Kontam za te vase zahteve. Dobri moski so. Obstajajo. Lahko ti ponudijo kar želiš. A lahko ti ponudis kar on želi? Znači v komu je problem? Ja v njemu ane replika zabita.

Sem ti mislil napisat da ko ti govoriš, bratje Grimm zapisujejo. Vaše pravljice ja. Vi verjamete u pravljice.

Nezrelo čustveno izsiljevanje? Morda res, morda pa sploh ne. Mogoče pa avtorica ne vidi in ne sliši sebe.

Jaz sem tako ravnal po nekaj letih njenega dretja name za popolnoma nepomembne reči. Bil sem pač tiho in čakal, da mine, nato sem se izogibal neposrednemu kontaktu, da se je popolnoma umirila in pozabila… Otroka sta mi po ločitvi povedala, da počne zdaj isto tudi njima, da sta se en čas borila zase, zdaj pa delata enako, kot sem jaz pred leti… Kdo zdaj tu čustveno izsinjuje in je psihično nasilen?

Hehe, s tem bo sama tlakovala pot ločivi.

Skupaj sva 30 let in težko je oditi… nimam kam, nimam nikogar, nimam nič! Poskrbel je, da nimam nič, da se izgubila vse in me lahko uničuje….dan na dan, vsak dan.

vem, predolgo že prenašam to…kriva sem sama…

Če je pa tako, pa si najverjetneje izbrala osebo z NOM.

V tem primeru poskrbi zase na skrivaj, naredi si zalogo, da boš ob ločitvi preskrbljena. Loči se.

Pri nas je enako. Jaz se obnašam kot da ni nič, govorim normalno brez težave. Reševanje konflikta ne pride v poštev, samo še en kreg. Počakam, da gre nekaj časa mimo in začne sam od sebe nazaj govoriti, naprej malo, potem nekaj več. Zgovoren sicer ni nikoli, z drugimi osebami pa zelo.

Ne daj si da ti pride s tem do živega. Ko ne bo rezultata ne bo niti razloga da se gre tako veseloigro. Kar lepo se pogovarjaj z njim, mu razlož, vpraš, če ne odgovori reč  mehko “aja? Ok! Ja pol pa ne/ja”. Daj mu možnost, da se enkrat sčasoma nevede vključi in pozabi na njegov tekst “brez besedila”. To je sicer lažje pri otrocih ma eni so celo življenje na nekaterih področjih mal otroci. Poišči dobre stvari v njem. O tem razmišljaj, da ne boš čutila tak odpor. Vse raste. In dobro in slabo. Kaj je bolj smiselno gojiti? Negativo-četudi kot odziv na nekaj ali pozitiven, lahkoten (no judging) pogled? Po katerem se bolje počutiš? Kaj je bolj tvoren pristop k željenem rezultatu? Če je on kamen moraš ti bit sol. (With) a pinch of salt. Sol s časoma tudi kamen načne :).

Ja mi je poznano. Včasih sem prosila za pogovor, sedela v tišini in čakala, da pove vsaj kaj, da se razreši. Zadnje leto mi je vseeno. Če mu ni da bi rešil, mu pač ni. Ko ga po treh dneh mine in začne govorit sploh ne opazi več, da nisem ravno ok. Tako se nobena zadeva ne razreši in ko naslednjič poči, je seveda še huje.

Iskreno ne vem.. včasih si mislim, ok – slab dan sem imela, včasih zamerim pa potem počasi odmerim.. vsekakor zadeva ni ok. In slej ko prej bo naletel na dan, ko mi bo vsega tega čez glavo in bom utihnila za zmeraj (in seveda odšla).

Je pa to navada, ki jo je prinesel iz primarne družine. Tašča in tast sta bila sposobna tudi več mesecev biti tiho – ali med  sabo ali s svojimi sinovi. Partner se je dolgo trudil, da bi zadevo razčistil sproti, da ne bi bilo tako kot doma, vendar se je par let nazaj odločil, da mu vseeno tak odziv (tišina) ustreza. Pač verjetno ima tudi on vsega skup vrh glave in si misli, da sam tako doseže kaj (oz. odkuha svojo mulo) da itak ne bova šla narazen zaradi tega (v kar pa jaz nisem več prepričana).

Mogoče pa mu ne daš do besede. Kdo bi vedel na daljavo. So ljudje ki vama lahko pomagajo, pojdita tja pa si dajta pomagat, ne.

@crna_vrtnica_neprij

To se s starostjo žal le še potencira…

Pun kufer te ma ker skoz rineš vanj. Tišina je zadnji korak pred ločitvijo.

To je stiska.

Moja sestra je imela takega moža. Ko se je namrdnil, jo je ignoriral, se ni pogovarjal, hodil spat v drugo sobo,…trajalo je tudi po dva tedna. Včasih je rekla, da si želi, da bi  kričal od jeze, ker pol bi v istem dnevu razpucalakaj je narobe. Še najhuje je bilo to, da je naenkrat odkuhal in se pol obnašal kot da nič ni. Skozi je pravila, da so te tihe maše najhujša oblika čustvenega manipuliranja in da se večino časa počuti kriva za vse tegobe tega sveta. Dvakrat ga je spravila na posvet, trajno ni spremenil ničesar. Ko se je odločila za ločitev, mu sploh ni bilo jasno zakaj in kaj bi naj bilo narobe, ker on se nikoli ne krega. V bistvu je bil revež, ki je tak način reševanja konfliktov prevzel doma. Tudi njegova mama, ko se je šla sestra posloviti od družine, se je namrdnila in ni govorila z njo. Tast jo je še večkrat v mestu povabil na kavo, od začetka je celo sprejela, ker mu je bilo res hudo, ampak ja, življenje gre naprej. On je rekel, da se je navadil tako, sestri pa je bilo nevzdržno.