Opažam enako. Slovenci imamo očitno veliko ciganske krvi v sebi in pogrešamo življenje v taborih, skupen kotel, nenehno druženje večih družin in znancev, stalno brbranje in popivanje čez cel dan. Vse to skušamo nadoknaditi poleti v kempih. Hkrati pa na ta način skrijemo odtujenost med družinskimi člani in tudi od sebe. Ženske na en kup, moški na drugega, otroci se podijo naokoli. Ta slovenska folklora tudi meni ne sede.

Nisem brala predhodnih odgovorov in čisti možno, da vam je že kdo odgovoril podobno kot vam bom jaz. izhajala bom iz sebe.
Midva sicer nimava otrok, pa vendar se je njemu, če ni bilo družbe zdelo bv hodit na dopust oz na morje. Ker češ, kaj bova pa sama tam. No pa se je zgodilo.
Davnega leta 200.(pa nekaj) sem ostala brez službe, bila sem brez obveznosti, teta pa je imela na Hrvaški obali vikend. Najprej sem ga prepričala, da greva tja za vikend. OK. Bilo je super. Nato se je bližal njegov dopust. In spet pregovarjanje, pa kam bi šla, pa zakaj bi sploh šla, pa bova sama, pa bla bla bla. Minilo me je, da bi se sploh še pogovarjala o njegovem dopustu. Med temi dopusti sem vedela, da sama ne bom dobila dolgoročne zaposlitve, zato sem se dogovorila s teto, da pri njej preživim poletje, si oddahnem, potem pa na novo začnem iskati zaposlitev. In teta se (med tednom) pome pripelje in me odpelje ( da ne bi tratila denarja in stroškov na račun njega). Za vikend pride on, in ga preživimo v super družbi. In kot sem rekla, se je bližal njegov dopust, jaz pa itak že na morju. Tako, da drugega mu ni preostalo, kot da se mi za dopust pridruži. Prišel je ravno na petek, tako da smo vikend preživeli s teto, sestrično in sosedi. Nato pa si je teta izmislila opravek doma (živela je v Italiji) in naju tako pustila same. In zdaj? Bilo je na meni, da mu pokažem, da lahko tudi sama uživava, brez družbe. On lovi ribe, zvečer hodi na obalo gledat rake…, jaz igram karte,….Sva čisto nasprotje. In veš kaj, bil je to najboljši dopust kar sva ga imela.
Ko je šel on na ribe, sem šla z njim, jaz sem si to vzela kot sprehod, s sabo sem si vzela knjigo, pivo,…med tem časom ko je on tam lovil in se zabaval po svoje, sem jaz preživela svoj čas, zvečer za lovljenje rakov, je on vzel mrežo, baterijo, jaz pa košarico z dobrotami, ko se je naveličal, sva preživela lep večer na plaži. Potem naslednji večer sva imela večer doma, on je pekel na žaru, jaz pripravljala zelenjavo itd…in sva večer na koncu preživela ob kartah (ne spomnim se kaj sva igrala remi, tarok v 2,…) in pijači. Ker sva bila v Istri, sva se en dan zapeljala do Dalmacije, tam preživela cel dan, malo na plaži, kosilo, ogled mesta, plaža, pijača, večerja, domov sva prišla kot ubita. V glavnem, 14 dni njegovega dopusta, sva preživela in on je v tem celo užival, brez družbe. Danes ga pa celo ni več strah iti na dopust samo z mano.

Ne vem kako sicer vi preživljate dopust, je pa fajn, da vsak vsakemu dopusti, da uživa in se relaksira v tem času. Med pari, pa to zahteva veliko kompromisov. V to pa ni težko vključiti otrok, če jim npr. lovljenje rib (kar je ful dolgcajt) predstaviš kot nekaj ultra fajn, in tudi oni lovijo, ali pa imate med tem časom nočno kopanje (nekoliko stran, da ne splašite rib 🙂 ) otroke v času dopusta lahko naučite igrat šah, tarok,…(odvisno od starosti otrok, rimskih številk se lahko učijo). Žar? noben problem, mulci so itak vedno zraven, pa še zabavno lahko naredite, z malo domišljije.
Na dopustu ni nič nedovoljeno, samo iznajdljivosti in malo spontanosti ne škodi, pa lahko tudi brez družbe fajn preživiš (po mojem mnenju celo boljše).
Verjemite, da se aktivnemu preživetemu dopustu ne bo mogel upreti ne mož ne otroci. Njemu pa le pokažite, da so tudi dopusti z družino ravno tako fenomenalni, kot če bi z družbo celo noč kartal, lovil ribe in pekel na žaru