Moj otrok ima ADHD
Potrebujem pomoč, moj otrok je bil pred kratkim diagnoziran z motnjo pozornosti. Naju z možem je novica popolnoma presenetila, kajti otrok je popolnoma zdrav, le len na trenutke. Dozdeva se nama, da je ta diagnoza le nov izgovor za izogibanje obveznostim. Najin otrok je popolnoma normalen in definitivno ni moten, le sam dela iz sebe bolnika. Kako naj ga prepričam, da je to vse le v njegovi glavi?
zaskrbljena314366, 27.12.2021 ob 02:12
Potrebujem pomoč, moj otrok je bil pred kratkim diagnoziran z motnjo pozornosti. Naju z možem je novica popolnoma presenetila, kajti otrok je popolnoma zdrav, le len na trenutke. Dozdeva se nama, da je ta diagnoza le nov izgovor za izogibanje obveznostim. Najin otrok je popolnoma normalen in definitivno ni moten, le sam dela iz sebe bolnika. Kako naj ga prepričam, da je to vse le v njegovi glavi?
Kar zafukajta ga s svojim odnosom. Kar tako naprej.
Samo potem tudi poskrbita zanj, ko bo imel težave kot odrasel.
Včasih je bilo sramota iti k psihiatru, starši niso iskali pomoči, da so otroci delali samomore.
Vidva pa sta tako poopolna, da VAJIN otrok že ne more imeti težav. Stavim, da bi jaz ko bi vaju zagledal in pet minut poslušal bruhnil v smeh.
Če je dobil diagnozo, potem ni vse samo v njegovi glavi, s tem se ni za igrati,Imam s tem izkušnje pri starejšem sinu, samo mi smo poiskali pomoč, hodil je tudi k psihiatru kar precej let, motnja je izzvenela pri 15 letih in danes je star 24 let , uspešno je končal šolanje in je že 5 let in med boljšimi rokometaši .Ni pa bila to lahka pot.
Poiščite ustreznega psihoterapevta in naj vam pomaga. Najslabše je misliti, da otroku ni nič in je len. Diagnoza je dejansko blagoslov, saj šele takrat lahko ukrepaš in si pomagaš. Jaz sem zelo pozno po naključju izvedela za adhd in dobila diagnozo kot odrasla, saj sem bila vedno zelo uspešna na vseh področjih. Kako, pa vem le jaz. Verjemite, to da ti starš verjame in stoji ob strani je 99% na poti do bolj kakovostnega življenja. Zdravila ni, so pa načini kako si vse olajšati in pomagati, da je lažje.
A ti to resno? Moten? Normalen? Mu je bilo diagnosticirano ker je on tako rekel?
Dajmo najprej razčistit koliko je star otrok. Potem je lažje pisat naprej.
Moj nasvet, pojdita do psihoterapevta najprej vidva z možem. Če uporabim tvoj način govora, vajina reakcija ni normalna. Z zanikanjem delata otroku veliko škodo. Potem naj vama dober psihoterapevt razloži v čem je problem pri vajinem otroku in kaj boste naredili. Bo treba zavihat rokove in it v akcijo. Tudi kaj naredit, ne samo čakat da ga mine.
Adhd je v glavi psihologov, vsak otrok je drugačen in sistem šole je preživet. Morda ima disleksijo, morda skotopičen sindrom, morda ga ne zanima šola,.. kakorkoli priskrbite mu odločbo in učno pomoč, da bo imel v šoli malo individualnega pristopa, sicer pa ga vpišite na šport, tabornike, če imate možnost, mu omogočite, da sprehaja ali dresira kakšnega kužka, hodi naj v trgovino, zlaga perilo, pomiva kopalnico, nariše slike na platnu za okrasitev doma, šiva, speče potico. Vem, da se sliši čudno, ampak ukvarja naj se čim več s praktičnimo stvarmi, kjer je uspeh viden takoj, da pridobi samozavest, občutek uspeha in se zamoti v realnosti. Čim manj ali nič naj bona elektroniki ..šola ni vse, je celo zelo malo v teh časih. Skušajte ne dajati ocen njegovemu vedenju in karakterju. Cenite ga, prisluhnite mu in ga sprejmite takšnega, kot je. Predvsem pa ocene psihologov vzemite z rezervo:) Srečno!!!
ki gredo študirati to smer zato, da bi našli rešitve za svoje psihološke probleme. Nikakor niso objektivni pri ocenah stanj svojih “pacientov”.
Večina teh žensk je v privat življenju sesutih, nefunkcionalnih in nesposobnih življenja,v katerem iščejo in obravnavajo drugekot neprimerne za normalen life.
Mnenje psihologov je treba vedno vzeti z distanco, previdno in poiskati drugo mnenje, celo tretje.
In nikdar tem drugim povedati,kaj misli njihov predhodni psiholog.
Presenečeni boste, koliko različnih mnanje in diagnoz vam bodo dali.
Posvetite se raje sinu, z zdravo kmečko pametjo ga vzgajajte in bo vse v redu.
V bistvu nima ADHDja, je pa zadeva verjetno precej povezana z dopaminom.
Poglej tole https://www.youtube.com/watch?v=jBwM-mCLQQo&t=182s&ab_channel=BeInspired in presodi, če spoznaš vedenje svojega otroka v tem.
Neprijavljena, 27.12.2021 ob 14:23
A ti to resno? Moten? Normalen? Mu je bilo diagnosticirano ker je on tako rekel?
Dajmo najprej razčistit koliko je star otrok. Potem je lažje pisat naprej.
Moj nasvet, pojdita do psihoterapevta najprej vidva z možem. Če uporabim tvoj način govora, vajina reakcija ni normalna. Z zanikanjem delata otroku veliko škodo. Potem naj vama dober psihoterapevt razloži v čem je problem pri vajinem otroku in kaj boste naredili. Bo treba zavihat rokove in it v akcijo. Tudi kaj naredit, ne samo čakat da ga mine.
Ne delajte paniko, raje kaj preberite in se izobrazite. S tem boste lažje šli skozi.
https://www.goodreads.com/en/book/show/45032228-adhd
Priporočam!
Nam so 20 let govorili, da je otrok len, da se ne zna vesti. Cele dneve smo presedeli za mizo in se učili. Tudi v srednji šolo. Imel je ogromne težave z pozornostjo in koncentracijo, stalno je pozabljal stvari, bil je ekstremno impulziven. Bilo je zelo težko, zanj in za družino. Na lastno pobudo smo dobili pregled pri kliničnem psihologu in končno smo prišli do diagnoze ADHD. Tistim, ki pravijo, da je to izmišljeno in, da je povezano z vzgojo, se žal motijo. Drugi otrok je popolno nasprotje..Motnja se vidi na EEG snemanju, za potrditev diagnoze je potrebno še veliko dodatnih parametrov. Po letu ,,tipanja,, po spletu kako priti iz te situacije, smo se odločili za neurofeedback terapijo-trening možganov. Terapijo uporabljajo tudi profesionalni športniki in podjetniki. Seveda je za ADHD malo drugačen protokol oz. je prilagojen za vsakega posameznika glede na izvid EEG.
Naredili smo 60 terapij, prve spremembe smo začeli opažati po 20h terapije. Koncentracija, pozornost sta se zelo izboljšali, impulzivnost je tako rekoč nična. Če bi vedeli prej bi bilo vse drugače…Toplo priporočam.
Adhd in add – razlika je le v tem, da gre pri adhd se za motnjo hiperaktivnosti, pri add pa le za motnjo pozornosti. To ne pomeni, da je otrok moten, le da njegovi mozgani delujejo zaradi dopamina drugace. Da imate diagnozo je super, saj le tako lahko ukrepate. Govoriti o tem, da je to le stvar motivacije, odlocitve ali vzgoje je nesmiselno in je lahko unicujoce za otroka (ali pa za starsa, ko mu recejo da je kriva vzgoja). Ce je dobil otrok diagnozo bo tudi ustrezno obravnavan, dobil odlocbo v soli, priporocam pa vkt terapijo. Motnja lahko izzveni po puberteti ali pa vztraja celo zivljenje (ampak se v odraslosti kaze malo drugace). Psihologi so pri diagnozi objektivni in ne, ne postavijo diagnoz glede na svoje tezave, ampak izkljucno glede na rezultate (OBJEKTIVNIH) psiholoskih testov. Ponavadi je testov vec in se ne sklepa na podlagi le enega.