In uniči ledvice. Jetra in še kaj.

Saj telo samo čuti, kdaj je dovolj in kdaj je preveč.
Če se enkrat pregrešiš, ne bo ob svet, samo potem se pazi, ne prenajedaj se, pa tudi premalo ne jej in predvsem se gibaj.
Počasi, a bo šlo, samo vztrajaj.

Gre tudi precej bolj preprosto. Res ne vem, kaj imate nekateri od tega, da želite zdravo prehrano prikazati kot neko hudo zakomplicirano zadevo, za katero je treba porabiti najmanj 6 ur na dan, vstati ob petih in ne vem, kaj še vse.

Banana z breskvo in kava ni noben zajtrk, še najmanj pa zdrav.
[/quote]

Ja, oboje je povezano. Gre za krepitev volje. In kaj predlagaš, naj ženska je, ko je v službi? Če gre jest v menzo z namenom, da vzame solato z mesom, bo vzela solato z mesom in še glavni obrok. Če imaš hrano s seboj, se to ne bo zgodilo. Imam prijateljico, ki hujša. Najbolj jo spodnese to, da je sadje in jogurt cel dan, ob 15ih pa je strašno lačna in vzame v na avtomatu čokolado. Najlažje je tako, da imaš vedno pri roki na tone zdrave hrane, ki je že pripravljena za uživanje. Še pri sadju je tako. Če je olupljeno in narezano, ga vzameš nezavedno, če je v hladilniku v predalu, je potrebna železna volja, da ga opereš, narežeš, daš v kosmiče… In ja, v resnici priprava zdrave in uravnotežene hrane vzame ne ogromno časa. Nabava, pranhe, lupljenje, seckanje, pomivanje posode, itd.. In treba se je ogromno gibat. Če imaš službo oz otroke, za to včasih popoldne ni več časa ali energije, zato je najbolje migati zjutraj, pa imaš potem cel dan mir. Če imaš boljši predlog, pa na dan z njim, prosim.

Ja, oboje je povezano. Gre za krepitev volje. In kaj predlagaš, naj ženska je, ko je v službi? Če gre jest v menzo z namenom, da vzame solato z mesom, bo vzela solato z mesom in še glavni obrok. Če imaš hrano s seboj, se to ne bo zgodilo. Imam prijateljico, ki hujša. Najbolj jo spodnese to, da je sadje in jogurt cel dan, ob 15ih pa je strašno lačna in vzame v na avtomatu čokolado. Najlažje je tako, da imaš vedno pri roki na tone zdrave hrane, ki je že pripravljena za uživanje. Še pri sadju je tako. Če je olupljeno in narezano, ga vzameš nezavedno, če je v hladilniku v predalu, je potrebna železna volja, da ga opereš, narežeš, daš v kosmiče… In ja, v resnici priprava zdrave in uravnotežene hrane vzame ne ogromno časa. Nabava, pranhe, lupljenje, seckanje, pomivanje posode, itd.. In treba se je ogromno gibat. Če imaš službo oz otroke, za to včasih popoldne ni več časa ali energije, zato je najbolje migati zjutraj, pa imaš potem cel dan mir. Če imaš boljši predlog, pa na dan z njim, prosim.
[/quote]

Miganje oz. šport ni orodje za hujšanje, dajte to že enkrat sprejet. Miganje je zelo pomembno za zdravje, dobro počutje, splošno kondicijo … za cel kup stvari, ni pa orodje za hujšanje. V veliko primerih deluje celo nasprotno, saj spodbuja apetit in tako ljudje, ko se začnejo gibat, pojedo še več in se posledično zredijo. Vsakdo bi moral v svoje žiivljenje vplejati neko obliko rednega gibanja, ampak neodvisno od tega ali želi shujšati ali ne.

Se strinjam, da je načrtovanje obrokov ključno. Poleg tega pa bi se morali, vsi, ki hujšate zavedati, kje/kdaj so vaši kritični trenutki. Če je to ob treh popoldan, je treba najti strategijo, ki bo to preprečila, če je to zvečer, ko se vse umiri, pa takrat. In, če smo že pri tvoji kolegici, tudi če gre na avtomat, sem prepričana, da je tam še kar nekaj druge izbire, zanjo bolj primerne, kot čokolada. Tako, da jutranja priprava obroka za sabo, ni ključnega pomena, če ji ne znese. Poleg tega nimajo vsi možnosti nekje v miru pojesti s sabo prinesene hrane, zato je izbira primernega obroka v menzi/restavraciji morda boljša izbira.

Sam proces hujšanja ni nikoli odvisen samo od enega obroka, ampak od hrane, ki jo vnesemo vase v daljšem časovnem obdobju in marsikateri odklon lahko brez škode popravimo.

Če je zate najlažje tako, da vsajaš ob petih in si vse pripraviš vnaprej, da imaš vedno vse pripravljeno in pri roki, to velja, zate. Za druge pa verjetno velja kaj drugega.

Konkretno, kaj, je pa nemogoče napisati. Zato se je treba malce poglobiti v sam življenjski stil posameznika in njegove prehranjevalne navade in potem sprejeti določene prilagoditve, ki pa morajo seveda biti v skladu z njegovim življenjskim slogom in v obsegu, ki ga v tem trenutku zmore. Če lahko spremeni eno stvar, mora biti to v tem trenutku dovolj, ko bo pripravljen na več, bo spremenil/a še kaj.

S takim načinom seveda ne bo shujšal/a 10 kg v enem mesecu, bo pa zagotovo shujšala vsaj nekaj. Predvsem pa se med hujšanjem ne bo matrala, in ker ji ne bo težko, bo lahko postopoma vpeljala tudi druge prilagoditve in jih doživljenjsko sprejela.

To se rado zgodi, jojo učinek. Tudi meni.