Moja mobing izkušnja. Kakšna je pa vaša? Je podobna?
Jaz sem doživljala mobing s strani sodelavk skoraj eno leto in sama dala odpoved (še prej pa prijavo). Potrebovala sem tri mesece, da so se prenehale nočne more, vendar še sedaj, po več kot letu ni, če me kakšna situacija spomni na tisto obdobje dobim fleše in kar padem v preteklost in doživljanje tistega časa. Nisem jemala tablet, ker sem imela prehude stranske učinke in nisem zdržala, sem imela pa podporo prijateljev tako da mi je to pomagalo. Kdor tega ne doživi ne more razumet, ko sem brala kaj se mi dogaja sem se najbolj našla v posttravmatskem stresnem sindromu. Ko sem iskala naslednjo službo sem tudi postavljala vprašanja na razgovoru v smeri kako se rešujejo konflikti v organizaciji ipd.
Bilo je sredi osemdestih, ko sem iz 4 letne šole prišla v pisarno neke ugledne firme v Ljubljani, ki v bistvu obstaja še danes-kljub kar nekaj reorganizacijam. Dodelili so me k dvema od mene cca 30 let starejšima sodelavkama. Ena je bila samska, druga poročena. Vic je bil v tem, da sem pri nju delala tudi 3 tedne med počitnicami konec tretjega letnika. In takrat je bilo vse tako super, da sem celo leto sanjarila, kako bom kmalu tam za stalno in si to tudi močno želela. Ko pa je prišel tisti moment, pa se je vse spremenilo. Vmes je namreč začasno vskočila neka za določen čas sprejeta ženska, ki se je med tem popolnoma udomačila na “mojem” bodočem delovnem mestu, znala pa je koketirati tudi z ostalim kolektivom, ki je bil v večini moškega spola, vključno z vodilnimi oddelka. Tako me je sodelavka, ki me je pred enim letom imela skoraj za svojo, začela ignorirati, saj je bila name jezna, ker sem v bistvu izrinila ven tisto ta začasno, čeprav baje ni delala nič drugega kot hodila na kavice in okrog po trgovinah, seveda kar med delovnim časom in to so seveda počeli tudi drugi. Jaz pa sem bila tiha boga in nadrejenih boječa osebica in tako so se začeli vsi po vrsti spravljati name. Najprej obe iz moje pisarne, olje na ogenj pa so prilivali tudi drugi. Da opišem samo nekaj variant mobinga;
-stalno so iskale moje napake in bog ne daj, da so našle kako malenkost, so me psihično zmaltretirale v nulo
-ko sem hotela-rabila kak dan dopusta, so komplicirale na vse možne načine, da sem nehala težit ali pa so mi zagrenile vse že vnaprej
-če sem že bila na dopustu, so zvohale telefonsko stacionarno številko lokacije, kjer sem bila in me maltretirale tudi tam po telefonu, oziroma klicarile, da sem se že vnaprej bala, če je pri sorodnikih, kjer sem bila, zazvonil telefon
-ko sem se vrnila z dopusta pa so našle vse možne napake, ki sem jih uspela narediti pred dopustom in mi jih metale pred nos, tako da je bil moj prvi delovni dan po dopustu poln vnaprej pričakovane groze
-če smo pa že vmes imele kak posebno “dober” in sproščen dan in sem čveknila-izklepetala kako neumnost, pa so mi jo že kmalu po tem metale v nos…češ ti, ki hodiš tja in tja, veš to in to….itd
-tudi drugi so jih obveščali, kaj govorim, delam, mislim…itd in vse sem spet dobila nazaj na krožniku
-grozili sta mi, da bosta mojo nesposobnost javili v kadrovsko in me izgnali iz oddelka
-zbijali sta mojo samozavest kao da me nihče razen nju ni hotel imeti v svoji pisarni in me tudi noče, da sta v bistvu še edini, ki se trudita z mano…
Jaz pa sem bila tiho, delala-kar sem sploh še lahko, saj mi tudi dela nista hoteli zaupat, češ da delam same napake-doma pa sem jokala in tolažila sta me edino moja starša, saj nisem imela nikogar drugega, oziroma nikomur nisem hotela povedati resnice, vsaj prva leta ne. Vse moje mlado, razigrano osebno življenje je bilo podvrženo tem mukam, ki sem jih trpela dobrih deset let, ko je v penzijo šla tudi druga zmaja. Potem pa se je začelo novo življenje. Ostala sem sama z enakim številom zaposlenih, ki sem jim morala vsak mesec oddajati podatke v računovodstvo in tudi druge papirje v različne oddelke. Vse sem zmogla sama-prej pa smo bile za isto delo nekaj časa celo štiri zaposlene. Tako da vem, kaj je mobing in kako olajšanje je, ko ga več ni. Ena od obeh je zdaj že pokojna, druga se baje še nekako drži, stara je čez 80. Nimamo nobenih stikov, le jaz imam grde spomine.
Avtorica (in tiste, ki še vedno trpite za posledicami), svetujem vam, da uporabite kakšno drugačno pot iz psihične stiske. Psihiatri, ki vas podpirajo pri tem, da podoživljate grozote mobinga, vas je bodo izvlekli, ker se ves čas vrtite v začaranem krogu.
Govorim iz lastne izkušnje. Nekaj let sem bila žrtev mobinga, iz firme sem odšla psihično in fizično razsuta, po letu in pol sem ob misli na vse čisto mirna. Redko sploh še pomislim.
Kot absolventka prišla v moški kolektiv, kjer je delala še ena par let starejša ženska. Zanjo sem delala precej napak, prav čutilo se je v njenem tonu, da ji ni prav, da sem prišla k njim, vdrla v njen prostor med samimi moškimi. Moški so bili zadovoljni z menoj, ona je vedno kaj našla, potem je še enega moškega s s seboj potegnila in je postal podoben kot ona. Ko je izvedela, da sem tik pred diplomo, jo je ona s svetlobno hitrostjo začela tudi pisati. Ne bom pozabila, kakšno mojo pisarno mi je enkrat pustila, prišla pred menoj, skopiraala en projekt, odpadne liste zmučkala, raztrgala in razmetano pustila po mizi in po tleh. Enkrat smo šli skupaj ven s službo, med plesom mi je skoraj spodrsnilo, želela sem jo prijeti za roko, da ne bi padla, ona pa jo odmakne. Želela me je narediti totalno nesposobno.
Doživljala mobing s sodelavko nekaj let. Vsi so bili zlizani med sabo in podkupljeni, tako da si bil kot v neke vrste popačenem horror filmu. Dretje, poniževanje, psovke…ne od direktorice osebno, ampak od njenih podrepnic, ki so ji delale privat usluge.
ko je sodelavki počil film, je klicala sindikat, advokate, jaz sem tudi šla do vodstva in se ne upajo več. Ampak nasilneže pa še vedno na tihem zagovarjajo, ampak glavno, da je mir.
Nasilneže in izvajalce mobinga, ki so njim servilni potrebujejo za support. Brez supporta so “niko in ništa” zato se take neformalne strukture še naprej vzdržujejo.
Moje izkušnje so take, da sem imel opravka z enim takim, ki je največji g.noj kar sem jih srečal v svojem življenju, ampak res težek g.noj, ki je bil support svojemu šefu za izvajanje mobinga (grožnje, izsiljevanje). Ta drugi, ki ga je zamenjal je bil pa režimski človek, ki je izvajal sistemski mobing po navodilih za ta istega šefa. Rezultat na koncu je bila tožba in izvensodna poravnava cca 7.000 EUR.
Ni vsak za vse. Če se vam zdi, da v pisarniški službi trpite mobing, je temu v resnici kriva vaša nesposobnost in neorganiziranost. Vaš šef bi vam v bistvu rad vcepil osnove discipline in delovnih navad. Kaj se rinete, magari preko vez, na delovno mesto, ki ga ne obvladate in po 5 letih lagodne službe “izgorevate”? Že niste za to. danes je obdobje množičnega študija, če ima nekdo diplomo, še ne pomeni, da je v resnici sposoben. Ti nesposobneži, ki jim je nekdo zrihtal službo, potem v njej “izgorevajo”.
Nad mano ni nihče nikoli zganjal mobinga. res pa je, da nekih fensi služb nisem imel, ker nimam vez. . Ampak če sem zmogel težaška, nehvaležna dela, bi tudi te mobingirane pisarniške službice. Z lahkoto. V Sloveniji pač poteka negativna selekcija, zato pa je, kot je. In potem vsi govorijo o mobingu. Šefom pa tudi ustreza, da vas držijo v službi, nesposobneže, da se imajo nad kom zdirati in komu podvaliti krivdo za napake.