Moje dete
……..še nedolgo nazaj je bil moj mali pikec, ki se je zjutraj stisnil k meni, da sva se pocrkljala v topli postelji. In kako hitro mine čas; čas otroštva in nagajivih očk…..Spomnim se njegovih prvih korakov, prvih zobkov, prve besede…………. :))))
In včeraj pride pošta, da je to “malo dete” vojaški obveznik. In tako spoznaš, da otrok odrašča, da postaja moški. Čeprav vem, da je to pač življenje, da bodo počasi odleteli iz našega gmezda………me je kar stisnilo pri srcu. Tako hitro; prehitro odrastejo.
Cartajte svoje “male pikece”, pokažite jim, da jih imate radi; tako hitro mine čas tega sladkega otroštva.
En lep sončen dan vsem!!!!!
(sem danes nekam čustveno razpoložena….:))) kaj bi to bilo? :))))
pa pa!
Vojaški obveznik? Razloži. Jaz imam 20-letnika, pa ni dobil nikakršne pošte – o, hvala bogu in upam, da je ne bo. Ali mogoče misliš, da je šolo obveznik, no, to smo pa mi že dali skozi in tudi sama se še vedno spominjam velikih rjavih očkov, še danes me velikokrat lepo pogledajo. Kje so tista leta, ko smo se plazili po štirih, najraje kihnili takrat, ko smo imeli polna usta špinače, ….???
lp
Uf, kako te razumem. Sicer sem še kar nekaj let za tabo, ampak ravno te dni me prevevajo tako “čudni” občutki, kako gre vse prehitro. Moja prvorojenka, ki se je pravkar rodila in mi življenje postavila popolnoma na glavo (v pozitivnem smislu), bo jutri dopolnila že 6 let! In jeseni gre v šolo. In samo razmišljam – na včerajšnji dan pred 6 leti sem imela rok, na današnji dan sem dobila prve popadke,…
Res gre vse prehitro!!
LP
Evo, tudi naš bo ta mesec 18-letnik. Ja, naenkrat pride. Še včeraj sem ga vodila za ročico in mu brisala nos, danes pa ima 1.95 m in se brije.:((
Tadrugi je že večji od mene (14 let bo maja), moji tamali (11 let), ki je še včeraj govorila “Mami, lada te imam.” pa že poganjajo prsi. No, edino 22-mesečnica je še “čisto naša”. Pa ne za dolgo.:))
Samo po drugi strani sem pa vesela, da odraščajo in zorijo, zamisli si, da bi do 60. leta imela doma dojenčke.:)))
Hm, se spomnim, ko sem bil jaz toliko star, kako sem bil poln pričakovanj in upov, kako bom spoznal edino ljubezen, kako se bom poročil…
Se mi kar prikrade nasmeh, kako sem bil naiven in kako sem na prve zmenke obvezno prinesel vrtnico.
🙂
Te naivnosti in pričakovanj k sreči ni več.
Zdaj sem na trdnih tleh.