Moje izkušnje s samskimi ženskami starimi okrog 30 let

Jaz celo upam, da se motim.

A to je tisto filozofsko vprašanje: ali je nekaj resnično, kadar se dogaja samo v tvoji glavi? Ne, ugašanje se ne dogaja. Ti si se ga zmislu, da nam lahko bluziš tu.

Ne to je resno znanstveno (psihološko in nevrološko) vprašanje. Povsem razumem, da nihče tukaj ni kompetenten, da bi nanj odgovoril, ker je res težko. V bistvu sem v izvirnem postu preverjal, če bi bil kdo kakorkoli sposoben nadaljevati začetno mišljenje. Ga potrditi, ovreči, argumentirano, tudi, ali pa predvsem iz izkušenj. Prišli nismo niti blizu. Po drugi strani pa morda vendarle smo, ker sem ob vljudnih odgovorih, dobil tudi eminentno število glupih odgovorov, ki potrjujejo, da ljudje danes v glavah, res nimajo kaj dosti.

Dokler se samo sprašuješ, je še vse ok. Slabše postane, ko se odločiš, da je tako in nič drugače. 🙂
Ne pozabiti, da medtem, ko se sprašuješ, kam je “zašla” družba 30 letnic, da se enako vprašaš tudi o tem, kam si morda ti oziroma kam so “zašli” moški. Ker le na slednje lahko nekoliko vplivaš, torej na svoje vedenje, pričakovanja in želje.

Pod črto je problem samo eden (in sila enostaven).

Boris si misli, da je ful hud dedec in da si (že samo zato, ker obstaja) zasluži ful hudo žensko.

Ful hude ženske ne mislijo, da je Boris dovolj hud za njih (packe nesramne z odmirajočimi možgani).

Malo manj hude ženske niso dovolj dobre za Borisa. :)))))

Nekdo se “malo” precenjuje :))))

Boris, vaš problem so predsodki.

Ženske, ki se do vas obnašajo hladno, prav nič ne ugašajo, le želijo si drugačne moške. Ker (na srečo) niso več ekonomsko odvisne od moških, jim tudi ni treba spuščati kriterijev, da bi preživele. Same se lahko odločijo, koliko časa in kje bodo iskale potencialne partnerje in s kakšnimi bodo zadovoljne, s kakšnimi pa ne želijo imeti opravka.

Poiščite ženske, ki z vami delijo prepričanja, ali pa spremenite svoja in z dejanji izkažite razumevanje in spoštovanje, ker trenutno iz vašega pisanja lahko preberemo le to, da po vašem mnenju ženske “čustveno ugašajo”, kadar vas ne obrajtajo po hitrem postopku, iz česar lahko sklepamo tudi o tem, da imate zelo konzervativne ideje o vlogi žensk.

Sam sem prepričan, da bi s trudom (trdim delom, pozornostjo, nežnostjo, redno telovadbo in nekaj sočutja) zlahka našli partnerko, ki bi z vami z veseljem in kvalitetno preživljala čas, ter vam ne bi bila v breme, temveč v veliko pomoč. Če se slučajno izkaže, da si želi le sponzorja, ki bi podpiral lenarjenje, se pa seveda nikar ne ustavljajte – razložite dilemo in iščite naprej.

urška rad te imam :)))

Vidim, da si Lepolaska na vsak način želi iz tega naplesti neko čisto osebno zgodbo. Toda “čist osebne” zgodbe praktično ne obstajajo. Šur, tudi jaz sem del tega sodobnega iskanja partnerja, kjer je vse skupaj že postalo poceni trgovina v kateri si lahko zaradi mene dajemo tudi zvezdice od 1 do 10, z večno iluzornim, a kljub temu zelo prepričljivim občutkom, da je tik za vogalom morda kaj “bolj kvalitetnega”.

Nikoli nisem pisal o možganski omrtvelosti. Ampak o tem, da množična in včasih tudi dolgotrajna samskost, ki je postala sprejemljiva, lahko povzroča močno otopelost, tako pri ženskah, kot pri moških. In da je iz tega potem vse težje priti in človeka “potegniti ven” k sebi. Pa, če je “hud”, “huda”, ali ne. Tega nikakor ne obsojam, ampak tako je.

Za konec bi pa rekel še tole, česar se ne zaveda po mojem niti veliko psihologov, kaj šele navadnih ljudi. Danes, v tem 21-tem in vse bolj kompliciranem stoletju, nekega resnega, res resnega ukvarjanja z ljudmi, brez nekega vsaj minimalnega poznavanja družbenih zadev, ne more in celo ne sme biti. Kmetavzarska, horuk psihologija, ne samo, da ne zadostuje, ampak je zelo škodljiva, včasih je celo smrtonosna.

To kar pišem jaz je “peanuts”. Na tale forum pa včasih prihajajo ljudje z resnimi in veliki problemi, ljudje, ki so tudi zelo labilni. Če se človekove situacije ne pozna v drobovje, se mu “pametnih nasvetov” preprosto ne more dajati, sploh pa ne kriviti ga na prvo žogo. Če se vam slučajno zdi, da komu s takim pisanjem celo pomagate, naj se vam raje ne. Bolje bi bilo, če ne bi napisali čisto nič.

Jaz bi se pustil zaklenit v klet. Nimam problema biti objekt.

Sploh se ne trudimo delat osebnih zgodb. Tvoja je namreč čisto običajna. Tako kot večina razvajenih 30-letnih smrkljev, bi rad za svoj zafuran lajf okrivil nekoga tretjega (družbo, politiko, ženske, ni pomembno…) samo samega sebe ne. Na vsak način hočeš širno vesolje prepričat, da te nobena ne mara, ker je bojda neka moderna lastnost, da so vsi samski.

No, meni (in veliko ostalim, ki so tu v vezah) ni bil nikoli problem dobit partnerja. In to točno takega in s takimi lastnostmi, kot sem si ga želela. Pa sem hudičevo izbirčna. Le kje sem ga našla, pri vseh teh možganskih invalidih, bo tebi najverjetneje večno uganka.

Ubogi revež. Iskreno se mi smili.

To objavo lahko arhiviramo pod geslo: Moški splete zapleteno, malodane psevdoznanstveno teorijo o spolnih vlogah v digitalni dobi, ker se ne more sprijazniti z dejstvom, da trem ženskam ni bil seksualno privlačen.

Pa mogoče je kateri celo bil, pa mu tega ni želela takoj razkriti. Ne vemo prav dosti o tem, kako so se ti zmenki odvijali.

Z vzvišenim, pokroviteljskim in hladnim, da ne rečem arogantnim razčlenjevalnim odnosom se ne osvajajo ženska srca, ampak s toplino, šarmom, spoštovanjem (do odmirajočih možganskih celic hehe), igrivim humorjem, naklonjenostjo, neigranostjo in spontanostjo. Tudi ženske niso krive za posameznikove ljubezenske neuspehe, kakor ne časovno obdobje ali čas, v katerem se je ta zavrnjen nesrečnik znašel, še manj pa ljudje tu na forumu.

Tudi če bi bila samo ena dobra ženska na 99 slabih, ostane na izbiro še vedno 1000 dobrih žensk na 100.000! Se pravi malo morje pichkovja 😀 Ampak vprašanje je tudi, če si ti dobra izbira za žensko? 😉

Povzetek…

Imamo teoretično podkovanega, ki na osnovi sila skromnih lovskih iskušenj poskuša racionalizirati lastne neuspehe. Zatakne pa se mu pri intepretaciji teorije. Saj ne, da teorija ne drži. Samo kaj ko jo še vedno preskromno razume.

Imamo žensko, ki se niti ne zaveda, da ga ni moškega, ki bi si z njo želel to kar išče avtor. Domišlja pa si, da v rokah drži štiri ase.

Imamo dolgoletno poročeno gospo, ki se ji o problematiki spoznavanja samskih v letu 2016 še sanja ne. Nima osebnih izkušenj, ne bere (tako pravi), prepričana pa je, da je alfa in omega, ker je pred dvema desetletjema…

Imamo filozofa, ki meni, da analize pridejo v poštev le, če jih spesni on. Sicer pa se jim posmehuje, ker ve, da je objektivno navadna zguba.

Preostalo pa se v poplavi prispevkov zgoraj naštetih izgubi ali ignorira. Golaž. Eni vsaj koščke mesa zase polovijo. Večina pa z žlico le mlati po juhi in dela valove.

Tale ne more imeti 30 let, če jih pa ima, je pa mamin sinko, ki ga je mamica spustila
punce jagat šele po 28 letu.
Mislm…tip si je pripravu fulpruf pristop, naštudiral kako bo pristopil k ženski, da bo
za ziher padla – ona pa….nič. Puf. Ziher je nekaj narobe Z NJO.
In to gre čez 8 strani….jadajadajada….

Jbg… v virtuali je ne moreš za tazadnjo zagrabit ali pa jo samo stisnit k sebi, da začuti tvojo moč…
Virtuala je za spretne na jeziku, ki znajo začutiti trenutek slabosti.

Nisem slab voznik. Prebral sem si veliko teorije. Ogromno vem o oprijemu pnevmatik s cestiščem, granulaciji asfalta, trdoti gum, cenah goriva.
Ob tretjem karambolu sem se pa zamislil. Že trikrat sem našel izvoz na avtocesto in kljub mojemu izvrstnemu poznavanju vožnje sem se, navkljub temu, da se mi je večina neumnih nasproti vozečih voznikov izognila, vseeno čelno zaletel v nekoga. Po razmisleku sem prišel do sklepa, da je to posledica tega, da ostali vozniki enostavno ne upoštevajo ali pa ne poznajo zakonov, ki veljajo na cesti. Enostavno so otopeli za moje superiorne vozniške prijeme, ki sem se jih naučil ob razširjenih študijah iz knjig in priročnikov. Nasploh opažam to, da dandanes ni več pristnega stika ostalih voznikov z zakoni, ki vladajo na cesti. Ogromno je površnosti, nihče se ni več na avtocesti ustaviti in zamisliti “Morda pa le vozim v napačni smeri”. Imate tudi vi podobnje izkušnje? Če jih imate, jih delite.

Nismo tako superjorni, dobri in izvrstni vozniki kot vi.

Jap, zagotovo nasproti vozeče ženske za volanom, verjetno malo slabovidne pri 30. 🙂

Jbg… v virtuali je ne moreš za tazadnjo zagrabit ali pa jo samo stisnit k sebi, da začuti tvojo moč…
Virtuala je za spretne na jeziku, ki znajo začutiti trenutek slabosti.[/quote]
Jbg, jaz pa mislila da za hitre prstke 🙂

Rešitve pa nbene ane? Pa tako bi ti prav prišla …

Pa ker me ravno omenjaš: pa ti to resno misliš, da se proces osvajanja partnerja kdaj konča?
Kaj, misliš da enkrat “osvojiš” in je to-to. Pa traja eno, dve, tri desetletja? Do konca vajinih dni?
E moj Boško Buha, pa ni to služba v JU.

No a lahko zdaj še ti sprejmeš to dejstvo, da te te tri najverjetneje niso “ljubile”.

Fak no, baba. A res ne razumeš???

Če je pa on tolk popoln.
S popolnim planom.
In popolnimi, neodmrtimi, nevroni.
In popolno izgledajoč.

Ni šans, da ga ne bi ljubile, hebote.

Imamo teoretično podkovanega, ki na osnovi sila skromnih lovskih iskušenj poskuša racionalizirati lastne neuspehe. Zatakne pa se mu pri intepretaciji teorije. Saj ne, da teorija ne drži. Samo kaj ko jo še vedno preskromno razume.

Imamo žensko, ki se niti ne zaveda, da ga ni moškega, ki bi si z njo želel to kar išče avtor. Domišlja pa si, da v rokah drži štiri ase.

Imamo dolgoletno poročeno gospo, ki se ji o problematiki spoznavanja samskih v letu 2016 še sanja ne. Nima osebnih izkušenj, ne bere (tako pravi), prepričana pa je, da je alfa in omega, ker je pred dvema desetletjema…

Imamo filozofa, ki meni, da analize pridejo v poštev le, če jih spesni on. Sicer pa se jim posmehuje, ker ve, da je objektivno navadna zguba.

Preostalo pa se v poplavi prispevkov zgoraj naštetih izgubi ali ignorira. Golaž. Eni vsaj koščke mesa zase polovijo. Večina pa z žlico le mlati po juhi in dela valove.

-;))))))
-;))))))))))