Moje izkušnje s samskimi ženskami starimi okrog 30 let
Si ta spis meni namenila slučajno?
Hvala AnnaBanana. Končno ena pametna in v redu. Že kratek ping pong z Glupolasko človeku zniža vse Q-je. Nima smisla. Škoda, ker ni več dobrih sogovornic na teh forumih. Imam občutek, da se držite ob strani zaradi ta rahlo zmešanih 🙂 Pa lep vikend 😉
No, končno je dobil “dobro sogovornico” (eno tako ne.dojebano, ki se z njim strinja). Za nadpovprečneže in genije je očitno nujno, da se za rezultate, ki jim niso všeč, delajo, da ne obstajajo. :))))
Jah Tumpolaska, to kar je dobro, je rahlo relativno. S svojimi živalskimi tacami tako neumorno objavljaš gluposti, da si standarde znižala do kleti. Prepoznaj svoje sranje, ko naletiš nanj, ne se se jezit in čudit 🙂
Zdaj pa nazaj k resnim temam.
Moj izvirni post ni bil nikdar namenjen žaljenju žensk ali čemu podobnemu, čeprav se mi zdi, da ga nekateri tako “razumejo”. Zakaj točno se je zgodilo kar se je, da bi vedel točen odgovor, do zadnjega atoma, ga ne vem. In celo ni pomembno. Gre bolj za to, da so te izkušnje sprožile razmišljanje v neko novo smer, ki je nova tudi zame.
Lepolaska te zdravi in je zate penicilin -;))))
Ker je generacija milenijcev (generation Y) ena bolj raziskovanih generacij.. Tudi zato, ker 90% te generacije uporablja socialna omrežja in se jih tako, da ves čas spremljati. Analizirati vedenje itd. In prav nobena teh analiz ne opaža kakršnegakoli dramatičnega kolapsa nevronskih omrežij.
Sarkastično..
ali čisto zares.
Med drugim so opazili, da je poroka nepopularna v tej skupini ljudi. Glej nekaj GLOBAL-ov nazaj.. Ali pa pobrskaj po spletu: http://www.telegraph.co.uk/women/womens-life/10975386/Will-Generation-Y-ever-tie-the-knot.html
In če se jim približa povprečen slehernik, ki še z neko prikrito vnemo prešteva njihove neurone (kar tako počez na prste, kdo še potrebuje CAT/MRI scan?)..
Se mu seveda z veseljem v velikem loku izognejo.
Pa čeprav so morda že slišala, da po eni zadnjih raziskav OECD, prednjačimo po minutah opravljenih gospodinjskih del:
[img]https://tvaraj.files.wordpress.com/2014/11/average-minutes-per-day-men-spend-on-unpaid-housework-source-theatlantic-com.png?w=500&h=632[/img]
Verjetno zato, ker so jih matere naučile, da je potrebno gledati kaj moški POČNEJO in STORIJO in ne kaj govorijo, obljubljajo ali s čim nastopajo.
Talk is cheap.
V tistem res izredno redkem primeru, da ti je uspelo naleteti zaporedno na 3 primerke upehanih nevronskih omrežij (neke vrste prezgodnje emotivne Alzheimerjeve?), pa še vedno drži osnovno vprašanje: Kako to, da se povsem običajen moški (praktično zgled normalnosti) vedno znova zanima za “možgansko ugašajoče ženske”?
In predvsem podvprašanje: V kolikšnem času ti je uspelo ugotoviti, da gre za nek izredno redek primer visoko selektivnega pešanja nevronov (ker očitno samo tisti nevroni propadajo, kjer se generalna privlačnost tvojega osebka generira in posledično ni emocij), neke vrste ljubezenskega avtizma.. Ampak samo v tvojem primeru.
Lahko, da uporabljaš pralni prašek, ki te je oropal naravnih feromov in povzroča to začasno avtistično vedenje 30 letnic.
Seveda veliko bolj verjetno pa je, tako kot Steve Jobsu, da se okoli tebe, tako kot se je okoli njega, ustvarjalo polje distorzivnosti.
Osnovno pravilo vsakega razmerja pa je: Kaj lahko sam narediš, da bo bolje?
Če so vedno krivi drugi, nevronsko sesuvanje gor ali dol.. Bodo razmerja vedno šla v franže.
Einsteinu pripisujejo tisti slovito misel, kaj je neumnost: “Neumnost je vedno znova ponavljati eno in isto ter pričakovati drugačen rezultat.”
Kaj torej lahko TI narediš, da srečaš osebek, ki ne bo walking-dead?
Bom poskusil… nežno z zgodovinskimi dejstvi, ker ostalo so ti že ostali razložili:
Poglej na kolendar… morda presenečeno ugotoviš, da tam piše leto 2016 in ne 1816.
“In prav nobena teh analiz ne opaža kakršnegakoli dramatičnega kolapsa nevronskih omrežij”
Dramatičen kolaps nevronskih mrež se dogaja v primeru nevroloških bolezni, ali pa možganskih poškodb. Ti izrazi so povsem neprimerni. Gre za spremenjene načine vedenja, ki pa se dogajajo v vseh generacijah.
“Bodo razmerja vedno šla v franže”. Jaz sploh ne govorim o “razmerjih”, to, da nekoga poznaš nekaj dni, ali pa celo nekaj ur, še ni razmerje. Na vprašanje, ki ga tako radi ponavljate, sem pa odgovoril že pred 50-timi posti.
“Bom poskusil… nežno z zgodovinskimi dejstvi, ker ostalo so ti že ostali razložili:
Poglej na kolendar… morda presenečeno ugotoviš, da tam piše leto 2016 in ne 1816″
Hvala Watamaro, saj tega se jaz zavedam. Večina ljudi se mislim, da ne. V odnose ne vstopamo neposredno, ampak v skladu z neko zgodovinsko, časovno logiko nekega obdobja, ki pa je zelo zapletena in ni kar razvidna prostim očem. Stvari niso “od pamtiveka iste”, kot smo lahko prebrali v teh postih, nasprotno, v mnogočem se nenehno spreminjajo, spremembe pa vidimo šele čez čas, če jih. Ena izmed teh sprememb je morda vse večja apatija pri obeh spolih, oz. pri vseh spolih in vsesplošno nižja pripravljenost na razmerja, torej v bistvu vse večja zaprtost.
Boris ( avtor)
zakaj se ubadaš z temi psihopati tukaj?
Želim ti, da najdeš svojo ženo nekoč.
Srečno.
Imate prav in hvala vam 🙂
Lepolaska, preveč se trudiš …
jeba je, da se morš zdravit takole aninimno. ponavadi so taki osebki v reali prcej bogi..
@avtor
Odlična in zanimiva tema. Se mi porajajo zadnje čase, podobna vprašanja.Sem ženska in starejša od tebe. Se strinjam s tem, da se je treba prilagodit času in razmeram pa vendar ne za ceno izgube svoje identitete.
Moje mnenje pa je, da se tega dobro zaveda večina ljudi. Razlikujejo se le v interpretaciji.
Tisti nekoliko bolj konzervativni ali tradicionalisti bodo temu na koncu rekli razpad vrednot.
Tisti bolj liberalni bodo rekli, da je to napredek.
Potem se pa počijo med seboj… in zato so takšne teme nekaterim tako zanimive.
Vsi pa pozabljamo, da imamo za seboj različno pot, vzgojo… In tvoj prav ni moj prav… seveda pa tudi moj prav ni tvoj prav.
Neizpodbitno dejstvo je le, da je zaradi tega danes večja, predvsem pa transarentnejša izbira. In tako lahko iščeš za partnerico takšno žensko, ki ti bo kompatibilna. Njena kompatibilnost ne bo posledica nekih družbenih norm, ki bi jih učila ali vsiljevala neka “avtoriteta” (OK, res mislim na RKC) Njena kompatibilnost bo pristna. Seveda kompatibilno ni idealno, da se takoj razumeva. Idealni partner namreč ne obstaja. Idealnega ga naredi šele skupno življenje in premagovanje vseh vzponov in padcev, ki jih prinaša skupno življenje.
Zato sem ti že včeraj predlagal, da namesto analiziranja kreneš v akcijo. Analiziranje nekompatibilnih in kaj vse je z njimi narobe je jalovo delo. Spremenil jih ne boš. One pa tudi imajo prav, da se ti ne pustijo, da jih spreminjaš. Je namreč njihovo življenje.
Ponavljam: Pravico imamo spreminjati zgolj sebe.
Če se torej znajdemo v Mojovi situaciji, se lahko le ustavimo in obrnemo v isto smer, kot vozijo vsi ostali.
Ta smer nam ni nujno všeč.. zato je tu izhod.
Ni potrebno biti del te družbe, kot je lepo včeraj povedal profesor Khan s Torontske univerze.. (TV SLO1 – glej včerajšnjo kulturo) pravzaprav zaželjeno je, da si “nor”. V kontekstu profesorjeve misli, da trenutno vodijo svet IT tehnologije in računalničarji, ki v svojem bistvu nikoli niso znali razumeti drugih ljudi in jih sedaj poskušajo analitično popredalčkati. “In norci se temu upiramo..” pravi profesor Khan.
Če bi se res vse 30 letnice po zamahu čarobne palčke spremenile v avtistične samotarke, potem se dejansko znajdeš med norimi moškimi. K nobeni ženski ni moč pristopiti.
Vendar je nemogoče, da bi bile vse 30 letnice takšne. O tem sem že, glej nazaj.
Če pogledamo citat Oliverja Sacksa, nevrologa: “Ko človek umre, se ga ne more nadomestiti. Za seboj pustijo luknjo, ki se je ne da zapolniti, saj je usoda – genetska kot nevronska – da je vsako človeško bitje unikatni individum, ki išče svojo pot, da lahko živi svoje življenje ter umre svojo lastno smrt.”
Vzorca med 30timi letnicami tako ne moreš “najti”, ker ga ni. Lahko pa najdeš družbena pričakovanja: Kaj se od 30 letnikov pričakuje. V ZDA moraš nekako že biti poročen.. in ravno temu se generacija Y upira.
Vsaka generacija prinese svojo (R)evolucijo.. spremembo.
Na ameriških univerzah je več deklet, kot fantov. Zato slednji narekujejo seksualnost.. in posledica je: hooking-up.
Podobno v Sibiriji premnogokrat živijo poligamno, ker je moških preprosto manj.
Obratno je v Nepalu, kjer prevladuje od nekdaj Poliandrija, saj se ženska ob poroki.. avtomatično poroči še z vsemi mlajšimi brati svojega moža. S palico pred “spalnico” potem nakazujejo, da je ženska “zasedena” tisti trenutek.
Podobno se dogaja tudi na Kitajskem, kjer je politika enega otroka privedla do tega, da so se rojevali predvsem dečki (Indija ima podoben problem – novorojene deklice preprosto odmetavajo na odpad).. kar botruje k temu, da je žensk manj.. in zato one postavljajo pravila: Avto, stanovanje.. potem se bomo “pogovarjali” naprej.
Razmerje med spoloma pri nas je približno nevtralno (malenkost več žensk).. resda pa ni več pritiska za poroko, kot je bilo za predvojno generacijo in še tisto malo po tem.
Hipiji, seksualna revolucija, tabletke, mopedi in avtomobili (pojav najstnikov)… so stvari spremenile.
Ženske niso več last moških, kot nekoč (in kot so večinoma po svetu še vedno). Prehajale so iz lasti očeta ter bratov v last možu in njegove družine.
Samostojne so ekonomsko in sicer – lahko odločajo o svojem telesu (kontracepcija itd.). Relativna enakopravnost obstaja, najbolj blizu seveda pri Skandinavcih.. kjer se sami šalijo, da je pri njih glede pravic ravno obratno, kot po svetu. Najprej ženske, nato pes in šele zatem moški.
Vse skupaj je neke vrste ples.. in dame volijo. Lahko se prilagodiš.. spremeniš tako, da te le ena izbere.. ali pa voziš kot Mujo naprej trmoglavo vsemu prometu v glavo.
Lahko greš tudi na parkirišče in si uvoziš nevesto iz bolj poslušnih delov sveta (Filipini, Tajska itd.).. kar pa je še vedno klasično patriarhalno vedenje izpred stoletja, kjer se od ženske pričakuje, da bo rojevala, kuhala, prala in skrbela za moškega ter otroke.
Povojni generaciji moških je seveda vse skupaj čudno.. da smo Slovenci prvi na listi OECDjeve raziskave opravljenih gospodinjskih del.. ampak oni so že dolgo časa Geisterfahrejih. Nobena ženska generacije Y ne bi živela tako, kot so njihove babice ali mame.
Zato dame volijo.. in je potrebno počakati, da jim do tega sploh bo. Njihova individualna svoboda je, da se za to odločijo ali ne. Zaradi tega niso čisto nič “ugašajoče”.. ravno obratno: točno se zavedajo, kaj želijo.. zato ne bodo skočile v zakonski jarem zgolj zato, da bodo “poročene” ali poparčkane. Ni jim potrebno.
In kot sta že Košiček in Rugelj povedala: Kvalitetnih moških primanjkuje. Košiček jih je poimenoval: “mamini sinčki”.. in Rugelj: moške, ki se praznijo v ženske vagine.
OK, onadva sta imela opraviti s specifično populacijo.. in sta zato dobila takšen vtis.
Vsekakor pa je ritual parjenja postal bolj zahteven in daljši. Slabe izkušnje te naredijo previdnejšega.
Zaradi tega ne moreš povprek obsojati vseh žensk svoje generacije (ali druge), temveč lahko s svojim lastnim vedenjem ter veseljem do življenja pritegneš sebi primerno partnerico.
Ena najboljših defiicij ljubezni je izpoda peresa Simone de Beaouvire: “Avtentična ljubezen je recipročno prepoznavanje dveh svobod.“
Prepoznavanje svobode pa je ravno to, da sme drugi biti, to kar je. In če te drugi noče, potem nima smisla vztrajati.. (razen, če ti ni do ukletega kroga – histeričarke in nevrotika – glej nazaj od Renate Salecl) še manj pa posploševati ali delati generalni predalček, vzorec za 30 letnice.
Saj, kot rečeno, se bodo 30 letne “ljubljančanke” (novodobne Prešernove Urške), pač vedle drugače, kot dekleta s podeželja.
Pa tudi vse Ljubljančanke ne bodo “ljubljančanke”.
Urške bodo pa vedno.. o tem je že France Prešeren, veliki preganjalec ženskih kikel.. zadovoljne bodo itak samo s povodnim možem.
In iz perspektive Prešerna, vaškega pijančka, je vsaka tista, ki mu ni dala: bila itak samo za Povodnega moža.
Tako, da že Prešeren je sumil, da ženske okoli njega (čudežno) “možgansko usihajo”. Ampak on je čudež razkril: Povodni mož.
Zakaj pa ugašajo 30-letnice?
Sarkazem ON
Zna biti zaradi Snapchate.. kjer dobivajo nenehno tičoslike – dick-pic (nekatere imajo kar zajetne zbirke le teh).. in potem moraš tudi ti konkurirati oz. vsaj dohitevati tudi na tej stopnji.
Sarkazem OFF
Ok, še malce resneje.. o tej iluziji neskončne izbire, ki jo ponuja sodobni kapitalizem je že Renata Salecl v knjigi: IZBIRA – http://www.bukla.si/?action=books&book_id=4109
Tiranija navidezne izbire – http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/renata-salecl-tiranija-navidezne-izbire.html – je tako verjetno del tega družbenega dogajanja.. poleg Snapchata, Tinderja, FB, MMSov in mailov.. filmov, TV serij, knjig.. in seveda globalizacije (beri: amerikanizacije sveta).
Ljudje se ujamejo v ta občutek neskončnih možnosti.. in loto mentalitete (med drugim izraz uporbil tudi Michael Moore v svojih mokumentary-ih), kjer vsi pričakujejo, da bodo že za naslednjim vogalom zadeli “popolnega partnerja”.
MATRICA – http://www.imdb.com/title/tt0133093/pa je potem to analogijo spravila v mainstremovski film.
Ne gre za “ugašajoče možgane” temveč za rdečo ali modro tabletko.
Zakaj se moraš pa vedno znova “zanimati” ravno za tiste na modri tabletki.. pa ne bi vedel. Morpheus je “zbujal” tiste, ki so se že v osnovi spraševali, kaj je res.. in ne vernikov v modro.
In ja, bistveno vprašanje seveda ostaja: “Zakaj bi nekoga, ki je (baje) na rdeči tabletki, tako zelo privlačijo zgolj predstavnice modrih tabletk?“
To pa ne bo držalo. Ni transparentnosti, samo laži so drugačne. Obsojanja je še vedno veliko, v praksi pa večina gre v zakon/zvezo s figo v žepu. Velika večina moških in žensk po desetletjih zveze vara (po dostopnih statistikah), kljub temu skoraj noben ne gre v zvezo tako, da reče “draga, saj te imam rad, ampak rad bi seksal z vsemi, ki mi bodo dale”. Kljub temu, da tako misli (in dela).
Enako ženske lažejo, da občudujejo svojega pametnega moškega, da jim je veliko do seksa in da rade skrbijo za dedca 24/7…
Zato zveze tudi začnejo razpadat, ker se po par letih obema ne da več pretvarjat da so nekaj, kar niso, saj je to preveč naporno. Seveda je potem, ko imaš bajto, kredit za 30 let in dva mulca, že rahlo pozno.
“Zato sem ti že včeraj predlagal, da namesto analiziranja kreneš v akcijo. Analiziranje nekompatibilnih in kaj vse je z njimi narobe je jalovo delo. Spremenil jih ne boš”
Ne skrbeti zame pa za akcijo. Če bi posedal in če do žensk ne bi hodil, do takih misli niti ne bi prišel. So rezultat izkušenj. Saj nisem do žensk začel hoditi pri 32-tih, pišem pa zato, ker opažam neke zadeve pri nasprotnem spolu, ki jih prej, pred recimo 10 leti, nisem. Ker je bilo bistveno manj takih izkušenj kot jih je zdaj.
In ne gre za analiziranje “nekompatibilnosti”, se strinjam ja, da je to slabo, ampak jaz tega ne delam, to bi prišlo “v poštev”, če bi bil z eno v vezi in bi javkal o nekompatibilnosti. Gre za razmišljanje o tem koliko smo ljudje, še posebej okrog 30-tega, danes sploh odprti za veze, že v štartu. Daleč je še do “odkrivanja nekompatibilnosti” pa vsega tega, kar se strinjam ja, da to ni dobro, oz. je celo nesmiselno početje, ker je vsakdo malce unikaten.
Iz odgovorov na tem forumu se pa tudi potrjuje tista “stara resnica”, ki pravi, da je večina ljudi tako ali drugače avtoritarno vzgojenih. Tudi, če so permisivno vzgojeni, so deležni prikrite avtoritarnosti.
To se vidi po tem, da ljudje preprosto ne razumejo, zlepa ne razumejo, da lahko analiziraš, razmišljaš o čemer koli, brez, da bi tistemu človeku, ali pa predmetu razmišljanja storil silo, ali ga kakorkoli poskušal spreminjati. Ampak ne, razmišljanje se “razume” kot nasilje. S tem več povedo o sebi kot si mislijo.
PS: Lepolaskin post sem pa v celoti preskočil, sploh ne vem kaj piše.
“Vzorca med 30timi letnicami tako ne moreš “najti”, ker ga ni.”
Seveda, da je. Tak “vzorec”, oz. en kriterij po katerem bi lahko gledal je neporočenost, oz. samskost nasploh. Ki je danes v tej populaciji zanesljivo večja kot kdajkoli v zgodovini. Ampak to je seveda samo ena stvar, ja, obstaja pa še tistoče drugih.
In, če imam kolikor toliko prav, smo, če me vprašate na pragu tega, da bomo v tej družbi videli vse bolj skrajne in množične oblike samote po 30-tem letu, ki bodo naraščale še v kasnejša leta, itd…. Nisem optimist, da se to še da ustavit, tega nihče ne more ustavit in spreobrnit, ker je tak način življenja, taka seksualnost, oz. (a)seksualnost povezana predvsem z vse bolj množično samskim načinom življenja, ki se je v drugih kapitalističnih družbah že uveljavil. Tako pač je, s tem bo treba živeti.
Nikakor ne trdim, da je to neko “končno stanje” in da bomo vsi taki, ali pa da so “vse take”, po tridesetem, nikakor “vsi”. Mislim pa da gre za neko prehodno obdobje, kjer so znaki tega že vidni. Ne bom pa lagal, da sem nad tem navdušen in da si takega življenja (tudi na splošni, družbeni ravni, s katero se pač vsi srečujemo) srčno želim.
Boris pejt na kurbo.
Looool, to pa je zaključek 🙂
najbolj pameten predlog od vseh.
tolk je obupan, da se že sam s sabo pogovarja in štepa poste – ne samo, da se zdi ženskam beden, tudi vsi moški imajo očitno kaj boljšega za počet.
Štepam poste, ker je zelo veliko netočnosti in neumnosti, ki jih je dobro odkazati. V traparijah kajpak vodiš ti. Na veliko trudi se več, ker si že dolgo v odločni prednosti pred vsemi. Počivaj, počivaj 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.