naše ljube Stephanie! Stephi, obljuba dela dolg in povem ti, kako si te jaz predstavljam. Torej tako: ko zjutraj napoči tisi neusmiljeni čas, ko je treba dvignit svoje truplo izpod tople odejice, se naša Stephi še enkrat glasno pretegne, nekaj zastoka, pogleda v desno (mislim, da spiš na levi strani!) in se prav počasi dvigne, si nadene jutranjko in se počasi in zehajoč, oprijemajoč se držala ob steni odpravi proti kuhinji, kjer še vsa sanjava pristavi za kavo in spotoma išče cigarete in vžigalnik. Sede k mizi, si pripravi pepelnik, nato si pristavi skodelico kave, tiste dišeče, tiste, ki povzroči, da začne kri hitreje teči po žilah, si prižge cigaretek, dvakrat potegne, srkne kavico in … aahhhhhhhhhhh, ti ljubi mir, ti ljubo mirno jutro… to so njene misli, predno se začne dan v redu delati. Nato počasi stopi do računanika, si gre spotoma skozi lase, prižge računalnik in se odpravi v kopalnico, kjer si privošči prijetno tuširanje ter nato hitro obdelavo fasade, ker se pač drobnarijam, kot je make-up ne posveča prav preveč.

Skrtači si do ramen dolge mešano rjave oz. bolj lešnikove barve lase, v katerih se sem in tja posveti kak svetlejši pramen, včasih si jih spne v rep z veliko sponko ali pa elastiko iz blaga, si nadene športno oblačilo, ker se v njem bolje počuti, kot v elegantnih kostimih, ki jih zaradi službe kdaj pa kdaj mora obleči, a le, kadar ne dela doma. Ko pa delo opravlja doma, si privošči sproščenost v T ali polo-majičkah in kavbojkah oz. še bolje trenirki.

Visokih pet oz. srednje visokih naša Stephi nima v čislih, a je v njih, ko že mora biti, prav tako prikupna, kot v adidaskah. Elegantna je na svojstven način v vsem, kar obleče in obuje in to predvsem zato, ker je popolnoma sproščena in odseva tisto zadovoljnost s seboj – tako ali drugače !!

Barva njenih oči je nedoločljiva. Odsevajo njeno trenutno razpoloženje. Kadar je dobro razpoložena, se v njih iskri tisoč zvezdic in tudi njene oči odsevajo nagajivost in smisel za humor, ki si ga je pridobila skozi težke življenjske preizkušnje, ko se je odločila, da bo dovolila življenju, da jo razveseljuje in da v njem kljub vsemu skuša uživati in užiti tiste trenutke, ki so ji dani, ne razmišljajoč o včerajšnjem in jutrišnjem dnevu, temveč živeč v današnjem daru, ki ga prinaša vsak dan posebej. Njene oči zagotovo “prisluhnejo” slehernemu, ki se z njo sooči v taki ali drugačni zadevi.

Njene barve so bolj jesenske barve, tiste, ki jih je moč zaslediti v gmajnici sedaj: od temno oranžne, ki ji je primešana rjava, do bordo ali vinsko rdeče, pa rdeče rjave, čokoladno rjave, kakavove in tem primeša olivno zeleno in kdaj mornarsko modro, pa tudi črni barvi se ne odreče. Pripisala bi ji, da je njena najljubša barva rjavo-oker barva, kateri je primešan samo rahli nadih oranžne?

Ni ravno ljubiteljica modnih dodatkov, a kakšna malenkost je pač kdaj pa kdaj tudi nujna. Rada ima svetle in zračne prostore in neprestano odpira okna in vrata na stežaj, postoji v vratih in se v hipu ali dveh nadiha svežega zraka.

Njena ljubezen so njeni fantje in delo, ki ga srčno rada opravlja. Ni ljubiteljica kuhinjskega prostora in štedilnika, še manj dela, ki terja mesenje in gnetenje, ji je pa na moč prijeten vonj po sveže pečenem kruhu in potici in vonj po prasketajoče gorečih drvah v peči. Po svoje je ene čisto ta prave sorte gurman.

Delo, ki ga opravlja, lahko opravlja tudi doma. Njeno poslanstvo je pomoč ljudem v stiski in tako z orodjem, ki ga uporablja, lahko veliko dela opravi izven svojega delovnega mesta. Odpre zadevo in se o njej izreče! In ker je optimistično naravnana, je pri poslu zelo uspešna.
Rada sledi zgodbam in jih pri sebi dopolnjuje. Rada o problemu razmisli z vseh možnih spektrov in si da dovolj časa, da pride do stališča oz. zaključka, ki ga je sposobna in ga lahko na žive in mrtve zagovarja. Vendar ni prepirljive sorte, je zelo potrpežljiva, prenese več, kot bi si človek mislil, včasih zamahne z roko in si reče: “Pa kaj, saj je jutri še en dan, o tem bomo jutri ….!”

Šofer – umirjen. Rekla bi celo, da ne šofira, ampak, ker je danes v mestih že tako, da praktično z določenim poklicem enostavno brez tega ne gre, tudi naša Stephi šofira. Nerada, a mora!

Božansko se počuti, kot riba v vodi, ko se po jutranjih obredih vse odpravi od doma, da si privošči minute in kakšno urico miru, potem se vrže v delo, nakar spet težko čaka, da pridejo fantje domov. Ima čisto posebne užitke … rada objame svoje otroke in ko to naredi, je mehka kot putrček in srce ji močno bije od radosti, da to še sme narediti, da ji je dovoljeno.

Kdaj pa kdaj, ko je prepričana, da je nihče ne posluša, si da duška z “neubranim” petjem. Posluša glasbo, a le če jo mora. Glasbe, ki jo poslušajo njeni fantje, praktično že ne sliši več, le nekaj manjka, ko je ni! Njej sami je všeč glasba za sprostitev, relaksacijo, nekaj umirjenega, nekaj, kar spominja na šumenje listja v gozdu, na tekoči potoček, na citranje, harfanje …Rada si ogleda kakšen film, a nikakor ne cmeravih “resničnih zgodb”, najbolj doma pa se počuti v dobri knjigi, a spet ne kakšnem razglašenem leposlovju, temveč v nečem, pri čemer je potrebno uprabiti svoje lastno podstrešje! Njen hobi nikakor ni pletenje ali kvačkanje, še manj likanje … njen hobi je … razmišljanje !

Bodi zaenkrat dovolj ! Stephi, pa nič ne bodi huda, vem da je nekako vse mimo, a tako te vidim JAZ !

In še nekaj o njenem zunanjem izgledu:

Ženska v najlepših srednjih let, živahna, kot rečeno polna optimizma in energije, ki ji ga je naložilo življenje, ki ji ni bilo naklonjeno, saj se ni rodila kot princesa na treh zrnjih graha.

Visoka tam do 1.65, ravno pravšnje postave, čeprav se prav zadnje čase rahlo nagiba k zaobljenosti, ki jo naredi samo še “bolj domačo”. Njen korak je bolj športen, a le, dokler je v trenirki ali kavbojkah. Njena največja želja pa je: leteti z balonom ????

oboje lepo spisano , čaka zajček komentar :)))))))))

A je kje predstava o tebi tudi že napisana, dragi zajček?
Cmokega in .. ha, ha, ha, objemčka ja, trdnega, močnega ….
Ma si mi slikca ti veš!

Ne , ne , ni predstave o zajčku hehe

lubčka

bo zajček se nasliku pri tebi :)))))))))))

hehehehehe, prav z užitkom sem šla brat, kar si napsala, in sedaj razumem tiste, ki so ob mojem pisanju dejali, da sem jih nasmejala:-9))

da mal “popravim” tvoj vtis.-)))

najprej moram pvoedat, da sem zaprisežena antikadilka /tudi pri nas nihče ne kadi.-)). Ko sem pri ene 14 letih prvič potegnila cigatero, me je oče videl in tako premlatil, da sem bila še cel teden marogasta. Danes mi prižgana cigareta pomeni isto kot batine po riti :-))))

Zjutraj, ko vstanem (spim le v eni majčki, nikoli v pižami), zelo hitro planem pokonci, grem v kopanico, se umijem, potem pa ene 10 min. telovadim (to že delam sto let), da se zbudim. Nikoli nimam nobene halje, takoj se oblečem v trenirko…..
najprej popijem kapučin, ptoem pa imam zajtrk, redno ! /zelo sem huda, če gre kdo brez zajtrka od hiše!)

Ob ene 6 sem že za računalnikom, ustvarjam do ene pol devetih, ko grem v službo, do koder imam 5 minut.

hehe, edini kraj, kjer rada preklinjam /ker moram!/ je avto, zlasti, če moram čakat na cesti zaradi takih in drugačnih del!!!

Po nebesnem znamenju sem dvojček in to res drži, da o stvareh veliko razmišljam, o tem, kako in kaj, pa se nazadnje odločim v hipu.
hehe, tudi to, da če nečesa TAKOJ ne naredim, to odložim…ampak ne na jutri, temveč na “nikoli”.

Moj sovražnik št. ena je likanje. Tega dela res ne maram.
Rada pečem kruh in štrudelj.
Kuham zelo rada, saj sem vegetarianka s sladkim priokusom. če ni otrok doma, pri nas ni mesa.

hehe, to drži, da res NE maram solzavih “jeter”:
Zelo rada imam trilerje in to psihološke, ker mi dajo mičken adrenalina.

Zelo rada imam presenečenja, in najbolj sem jezna, če mi kdo v naprej pove, kaj mi bodo ušpičili……-))))

Vse ostlao bolj ali manj drži, aja, še to: vse stvari imam rada, da so opravljene hitro, da se drži beseda, da se obljuba ne sne, da se lahko na tiste, ki so okoli mene, ZANESEM.

JA, za 60. RD grem skočit s padalom. Menda v tandemu, prijatelji me ne bodo izpustili iz rok, saj jih poznam:-))))

hmmmm pozabila si še to, da las nimaš do ramen ampak eno krajšo frizurco :)))

kaj sta faci :))))

saj reeeeeeeeeeeeeeeeeeeees !!
sem kot kešn pobalin s čist kratko frizuro!!!
a sem še kej pozabila napisat Jani?
Ti tud mal veš .-))))

Seveda sva faci, Jani, tebi pa sploh, ki obe poznaš in se ob vsem tem lahko samo krohotaš!

Lep dan vsem skupaj!

povej mi marija, zakaj imajo moški zmeraj ene vrste prednost pred menoj?
:-))

Čaki malo, Stephi, mi moraš povedati, v kakšnem smislu si to vprašanje zastavila? Splošno, ali morda nekje posebej ?

blazno resno.
Nasplošno in tudi drgač .-))

No, pol pa tole moje razmišljanje: menim, da imajo moški privilegij, da so pred “nami” že iz njegove ustvarjenosti, ker je bil Bog tudi kao moški. Če bi se vprašalo mene, kdo bi naj imel prednost, potem se ve, kdo bi jo imel. In ker je bilo tako od pradavnine oz. od stvaritve sveta in življenja na njem, je tako kot je in najbrž si lahko palce od jeze pojemo, vedno tako bo. A le v glavah moških !!! V moji glavi ne več! Jaz sem s tem, kdo ima prednost pred menoj razčistila. Četudi jo ima moški, jo ima samo zato, ker mu ni treba hlač sleči, kadar gre v grmovje lulat in jo lahko z odpetim šlicem in kupom v hlačah vseeno podurha, če se mu pred očmi nariše medved. Jaz tega ne morem kar tako, ker lahko samo v drugačni pozi lulam in ker bi ob tem, ko bi medveda zagledala, po vsej verjetnosti naredila poleg nasmeška, ki naj bi me rešil, še kaj drugega! In ker ne bi mogla teči, če bi imela hlače od koleni !!!! Samo toliko, malo bolj zares in malo za šalo, v kateri je žal vsa resnica.

Drugače pa je s prednostjo moških zato, ker v njih ni razen spermijev nič reproduktivnega žal tako, kot je. Vedno je bila in bo udarjena tista stvar, ki JE in ki bo PRODUKTIVNA in REPRODUKTIVNA. Veš, Stephi, saj tudi midve ne bi naložili kovčkov na tistega osla, ki ne bi hotel vleči, ampak, ko bi se odločili čim hitreje oditi in imeti pri tem še prednost, bi naložili tistemu, ki bi tekel, ne le hodil. In pri tem bi imel prednost spet le … OSEL !

hahahaha, evo, vse do danes sem bila 1000{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} prepričana, da sem edina na tem svetu, hehehehe, ki ji dar govora o točno tej temi dobi pospeške !! Ampak vidim, da to sploh ne drži, da si ti enaka, zelo podobno bi tudi sama napisala.-)))))
Ko je treba kakšno reči o tej temi, se mi oči zaiskrijo, prsti me zasrbijo, da o jeziku ne govorim .-)))
Sicer mi doma rečejo, da sem emancipiranka in podobne oslarije, saj veš, pri eni hčerki in polni bajti moških, je že malo povzdignen glas emancipacija :-)))

Viš, Stephi, ko se spregovori o tej temi, dobim jaz tiste nagajive oči. In ko bomo govorili, kaj imamo skupnega, bova midve ziher vedele, da je to … likanje in … tisto o pridevnikih in sklanjatvah moškega spola, bemtiš!

hehehe, to so pa izkušnje :-))))
Konec koncev je pa prav, da se želja” po spremnjanju sveta ali moških” malo pomeša z izkušnjami kot so tvoje /ali moje/
Sicer pravijo, da moškega najlaže ukrotiš, da mu odrezeš košček nohta in si ga daš pod svojo blazino, ko greš spat……
Moram enkrat poskusit, da bom videla, če res drži :-))))))

Stephi, jaz sem nehala krotit krotkost, ki tuli samo, ko ji na rep stopiš. Jaz sem nehala krotiti nekaj, kar niti nima smisla krotiti, ker ima človek zadovoljstvo le, če ima tudi sam nekaj od te krotkosti, ne pa, da ta krotkost preide v tisto murčevo pasivnost, ki ni ne tič ne miš, ampak samo nekaj, s čimer imaš še vedno več opravka, kot z vsem ostalim. Naredim, kar je narediti treba, grem, kamor je iti treba, postorim, kar je postoriti treba, potem pa se posvetim sebi! To je vse, kar od te krotkosti imam. Zato je škoda moje energije, da se ji posvečam več, kot je potrebno. Po letih in letih izkušenj človek to resnično spozna in …. ukrepa, naredi, stori, pohodi, prehodi, izreče, utihne ….. kakor in kolikor je pač treba, da je volk sit in koza cela in da osebnost človeka še vedno ostane v mejah njegovega dostojanstva in človečnosti.

ja…..točno tako kot praviš ……Res je !
Vendar moram priznati, da se pri meni tak odnos do sebe, do drugih, ni naredil čez noč….
Tja do ene 35 leta sem bila tak cukrček, da bi me bil vesel vsak, ki bi me dobil:-))
lepo pohlevna, pridna, ubogljiva in vse tisto, kar pač paše moškim in ostalim ljudem.-))
potem pa se je zgodilo nekaj, saj še sama ne vem kaj, verjetno me je obsedel vrag .-))
Ali pa je prišla do veljave in do besede še tista moja druga polovica osebnosti (sem dvojčica po nebesnem znamenju)
Od takrat naprej je vse drugače, počnem stvari, o katerih se “once upon a time” samo sanjala…..
Tudi danes zvečer bom imela nekaj, kar se mi v mojem sedanjem življnju zdi izziv, še pred leti pa bi se raje vdrla v tla kot počela kaj takega .-))))
Ena od mojih prvenstvenih nalog pa je, da spodbujam ženske, naj začnejo misliti nase, naj svojos rečo gradijo na tem, kar one počnejo in na tem, kar bo nekdo drug naredil zanje….Pa še in še in še bi se dalo govoriti……

res je Mariči, da obe poznam in obe sta.. faci :)))) Ostanita taki še naprej 🙂

hehehe, jani, v bistvu sem strašn žleht.-))))
a pa res želiš, da sem taka še naprej :-=))))??????!

in se je škrat narežal do solz

(sorči steffi ampak jest se prikotalim
le tu pa tam, pa itak nimam pojma o pojmu
ku ponavad nekje na sred al pa na konc notr padem)….
Sploh pa je to zdej že mende jasno kot beli dan, ampak ziher=ziher ne de

Videnje hmmm
Jest si recimo steffi, rajši predstavljam kokr uno princesko iz
Munaka:)
Gibčno pa odločno – da nov pomote lepo prosim!!!

in gre škrat rajš ander kaver preden se kej usuje;-)

:-))))
strašn dobr napisan .-))